Zdaj govori psihiatrinja

»Prve težave so lahko zaostanek na govornem področju, zmanjšana socialna komunikacija in gestikuliranje, velikokrat pa imajo ti otroci tudi pridružena telesna obolenja.«

»Njegove razmere ga obremenjujejo in počuti se osamljenega. To je obremenjujoče, a mislim, da ni hudo depresiven.«

»Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje.«

»Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč.«

»Prej ko človek poišče pomoč, lažje je duševna težava obvladljiva.«

»Že pred 30 leti so se nevladne organizacije zavzemale za to, da se storitve ponudijo tam, kjer ljudje živijo, ne pa v oddaljenih bolnišnicah in zavodih.«

»Mi zelo malo vemo o pogostosti duševnih težav v zgodovini. Pogostost duševnih motenj merimo šele 20, 25 let. Nič pa recimo ne vemo o tem, kako hude so bile stiske ob koncu 2. svetovne vojne.«

»Imamo premalo kliničnih psihologov, to je dejstvo. Res pa je, da lahko pomagamo na različne načine, tudi vsak od nas, drug drugemu: prijazno poslušanje je lahko nekaj, kar pomaga in zdravi, rešuje velike stiske v našem življenju.«

»Človek, ki žaluje, je običajno dolgo časa globoko žalosten, ampak ohranja stik z drugimi, išče pomoč in funkcionira v vsakdanjem življenju.«

»Trpljenje, ki ga občuti, je tako hudo, da si ga, kot pravi ameriški pisatelj in esejist William Styron, zdravi ljudje v vsakdanjem življenju sploh ne zmorejo niti predstavljati.«

»V 21. stoletju ni dopustno nobene duševne motnje zdraviti le z zdravili.«

»Študij, ki bi potrjevale, da je tega vedno več, nimamo. Se pa o tem čedalje več govori, in bolj ko to poznamo, več tega opazimo.«

»Igrati igro sociopata pomeni, da boš tudi sam nastradal, če pa ne igraš igre, bo ta oseba ostala sama in morda prišla do uvida.«

»Mi strokovnjaki vstopimo v zgodbo zelo pozno, ko je komaj še kaj mogoče popraviti. Zato se mora vsak zavedati, da so določena vedenja nedopustna.«

»Epidemični ukrepi so naredili več škode kot koristi.«

»Vsi imamo v glavah veliko nenavadnih misli, besed, impulzov, a nekateri se jih ustrašijo.«

»Prej ko ukrepamo, bolje je, ker potrebujemo manj ali celo nič zdravil in ker je motnja lažje obvladljiva.«

»Nekaterim ljudem zdravila res pomagajo, ničesar jim ni treba spremeniti v svojem življenju. Večini pa ne.«

»Zaradi zunanjih znakov, oboleli pogosto občutijo sram, imajo nizko samopodobo in se počutijo izločene iz družbe.«

»Pri bolnikih je največkrat prisotna tesnoba v različnih oblikah, kot panični napadi, obsesije, strahovi ali pa tudi kot prave depresivne motnje.«

»Mogoče na nekoga, ki ima dobro biološko osnovo, ki ima za sabo urejeno družino in urejene stike, ta koronavirus ni prinesel veliko sprememb, funkcionirajo naprej na drugačen način, saj so se hitro prilagodili.«

»Za dobre medsebojne odnose je zelo pomembno, da drugega doživljamo kot ločenega človeka in mu dovolimo, da občuti kar sam občuti.«

»Ste jo imeli dolgo v fitnesu.«

»Opuščanja dejavnosti. Anksiozne motnje se vzdržujejo in krepijo z izogibanjem in opuščanjem dejavnosti.«

»Panični napad sam po sebi torej ni problem, problem nastane, če se ga začnemo bati.«

»Preberite obe knjigi, najdite nekaj zase in se potem tega držite.«