Zdaj govori režiser filma

»Premiera 17. decembra 1991 je bila v prepolni Linhartovi dvorani; zunaj je ostalo vsaj 200 ljudi, ki so jih nato na našo prošnjo spustili v dvorano. Ljudje so stali in sedeli na stopnicah, aplavz ob koncu filma pa je bil najboljša potrditev, da smo ustvarili nekaj lepega.«

»Postaja vse aktualnejši, ker ljudje postajamo vse manj človeški.«

»Prosim, ne oglejte si ga na telefonih! Oglejte si ga na največjem zaslonu, kar lahko, z najglasnejšim zvokom - navijte ga.«

»Povabite sosede, da jim ne bo šlo na živce, ker je tako na glas. Oglejte si ga z veliko ljudmi, ker se boste dobro imeli.«

»Ko smo ustvarjali film, smo imeli v mislih tudi eksistencialne grožnje, denimo vprašanje, kakšna je posameznikova odgovornost za prihodnje generacije. Potem pa je prišel novi koronavirus.«

»To je trenutek za občinstvo.«

»Virus, ki ga je Nikou pričaral v Sadežih pozabe, sicer ni smrtonosen, sproži pa nepojasnljiv fenomen popolne izgube spomina.«

»Zbudila me je novica, da smo imeli na snemanju novega filma nekaj pozitivnih primerov na testih za novi koronavirus. Vsi izvidi so bili ob ponovnem testiranju negativni, a zaradi varnostnih protokolov bomo snemanje začasno ustavili za dva tedna. Kmalu se vrnemo!«

»Ta film je moje sporočilo, da se demokracije in družbene pravičnosti ne sme šteti za samoumevni.«

»Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postali sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen.«

»Delo je tesno povezano, vsaj v Arminovem primeru, s človekovim dostojanstvom in občutkom življenjskega smisla.«

»Moj film na koncu pokaže, da nikoli nisi brez vsega, če imaš ob sebi vsaj družino.«

»Priznam, da nisem ogromno razmišljal o tem, kaj je moj 'višji' cilj.«

»Omenili ste 'temačnejši ton', ki se je pritihotapil v film. Meni pa se je zdelo, da je zaradi Arminovega temperamenta ton v resnici lahkotnejši, kot bi lahko bil glede na vse težave in prepreke, s katerimi se mora soočiti.«

»Naš Joker zagotovo ni človek, ki bi želel videti svet v plamenih.«

»Naš namen ni animacijo vrniti v čas 2D-tehnike, temveč to dvigniti na novo raven.«

»Prvič so se videle tudi kot nekdo, ki prispeva družbi, da lahko naredijo nekaj.«

»Ples je vedno zbliževal ljudi.«

»Posnel je portret dolgotrajne eksploatacije in prevare, ki dokumentira moč slave, moč, ki čaščeni osebnosti omogoča, da se vsili v življenja očaranih otrok in njihovih staršev.«