Zdaj govori umetnik

»Moj dedek in škotski oče sta bila druida, tako da mi je bilo to vcepljeno skupaj s socialističnim in anarhičnim ozadjem.«

»Verjamem, da lahko dejansko spremeniš stvari. Ljudje se bodo morda zagreli za nostalgijo, a bodo videli tudi, kako je lahko moje delo pretirano politično in rahlo poduhovljeno. Zdaj je pomembneje, kot je bilo kadar koli prej.«

»Bitja: podobe podzavesti.«

»Če vas Piss Christ moti, bi morda morali razmisliti, kaj simbolizira. In to, kar simbolizira, je zelo grozljiv in boleč ter tragičen in nečloveški način smrti človeka. In tako so križali Kristusa.«

»Mislim, da vsako obdobje prinaša svoj pogled...«

»Izkušenejši zagotovo, nekaterih neumnosti človek ne počne več...«

»Pa ja ne misliš, da boš ljudi zanimala? Nikoli jih ne boš, vsaj ne zaradi same sebe.«

»Sprašujem se, kako naj podam idejo, da bolj pripadaš zelenjavnemu kraljestvu kot pa živalskemu. Predstavlja tebe.«

»Nobena ženska ne zapusti moškega, kakršen sem jaz.«

»Šokantno je, da je nacistična propaganda mogoča na tako neumen način v münchenskem muzeju.«

»Nevzdržno je, da dela umetnikov, ki so jih preganjali nacisti, visijo poleg dela umetnika, odgovornega za njihovo preganjanje.«

»Strah vzbujajoč razvoj.«

»To je čisti kult osebnosti.«

»Prepričan je, da gre v umetnosti le še za spektakel.«

»Za Staša Kleindiensta proces slikanja, kot pravi sam, predstavlja neverbalen način poizkusa razumevanja sveta, nekje med mislijo in občutkom, v katerem raziskuje, kako upodobiti neubesedljivo.«

»Sploh ni težave.«

»Moje delo sodobnega umetnika je po naravi parazitsko. Kot parazit se navežem na nekaj, kar že obstaja. Madridski spomenik na primer povežem z idejo španske monarhije, da bi iz mestnega simbola naredil parodijo.«

»Preprosto nisem mogel gledati Tedna umetnosti v Hongkongu in se pretvarjati, da kitajske oblasti niso strle demokracije ter mesta spremenile v vazalsko državico pod nadzorom ... In to zato, ker je priročna lokacija za trgovino.«

»Nisem jim hotel vsiliti odgovornosti tega, da sodelujejo.«

»To je bil objektiven pokazatelj, da v enaki obliki kot prej ne obstajata več. Ampak z zornega kota zaključene narative pa je bilo nujno, da se delo cenzurira in umakne – šele zdaj je zaokrožena umetnina.«

»Vsak se lahko igra z njimi.«

»Obžalujem, da še zadnjič nisem mogel videti brata in mu reči, naj pozabi vse, kar naju je razdvojilo.«

»Svojo umetnost imenujem propaganda, ker verjamem, da vsaka umetnost, ki brani določene cilje, vsebuje elemente propagande.«

»Ljudje se podrejajo, prilagajajo in ne dvomijo o tihih pravilih družbe. Ko jim je rečeno, naj ubogajo, morajo razmisliti o tem, čemu so se pripravljeni podrediti.«

»Težko je, ko si obdan s sivimi zidovi, na katerih je bodeča žica, in ko dolgo časa ne moreš videti obzorja.«

»Izkušnja me je naučila, da se življenje lahko vedno drastično spremeni. Ne smeš obupati, z vsem moraš vztrajati do konca in ostati moraš zvest svoji veri, ne glede na vse težave.«

»Rad imam časopise in ne vem, kaj bi s katalogi«

»Zanima ga ali je v modernizmu 60. let še kaj operativnega v odnosu do današnjega časa.«

»Do pohištva, čeprav formalno zelo podobnega njegovi umetniški praksi pa je bil kot umetnik zadržan.«

»Koreografija«