»Skozi avtorske prizore ustvarjalci premišljujejo svoj položaj v družbi in preizkušajo meje med lastnim prepričanjem in naučenimi vzorci, preizprašujejo dinamiko spolov, izpostavljajo spolno nasilje med vrstniki, spregovorijo o lastnih strahovih, stiskah, jezi in krivici, o občutku krivde in iskanju izgovorov, ki jih poznamo vsi, a si o njih ne upamo spregovoriti.«
»To je zmes nečesa univerzalnega. Vsekakor se splača vztrajati do konca in si predstavo ogledati v celoti, saj so glede na izkušnje, ki smo jih dobili na prejšnjih predstavah, ljudje nad videnim navdušeni.«
»Na srečo pa smo umetniki mojstri samorefleksije, samoironije in preživetja, naš ansambel ima igralce, ki so dobri vokalisti in gibalci in glasba je vedno najkrajša, najbolj razumljiva pot med občinstvom in odrom.«
»Preteklost in sedanjost, spopad med notranjim svetom domišljije in realnostjo zunanjega sveta. Kako deklica razlaga svet okoli sebe skozi poosebljena bitja, predmete in izmišljena bitja? Kaj ta bitja postanejo z leti, kako postanejo del odrasle identitete? Gibanje izvajalke, njena prisotnost, stari domači videoposnetki in glasba gradijo svet, v katerem postanejo vidne različne plasti preteklosti in sedanjosti, imaginarni svet in resničnost zunanjega sveta.«