»V resnici gre v večini primerov za čisto pravo, žlahtno poezijo z razkošnim besednim zakladom, svežimi metaforami in formalno oblikovno spretnostjo, ki jo v takem 'lahkotnem' žanru premorejo le redki.«

»Ponudbo Svetlane Makarovič razumeva kot vsaj delno priznanje njenega dela storjene krivde, ki jo želi popraviti, in obenem zavračava očitke, da naju je Beletrina ščuvala proti Makarovičevi.«

»uspelo vzpostaviti igriv in hudomušen svet, ki domiselno sledi tonu poezije.«

»Ravnanje pesnice je povzročilo besedne napade na Možino.«

»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«

»Lepo je biti kokoš, na svetu lepšega ni, ko tolsta, krotka kokoš, ki se ji dobro godi!«

»Spominjam se, da mi je pred davnimi leti moj prijatelj Ježek rekel: 'Svetlana, preveč štrliš ven, za to boš plačala visoko ceno.' Tako se je seveda tudi dogajalo.«

»Isti je, a vendar čisto drugačen …«

»Najameva dva sužnja, ki pišeta, nato ju utopiva in midva kasirava.«