»Imela sem eno samo željo. Da bi imela črne gumijaste škornje, s katerimi bi lahko šla obirat jabolka dol v zadrugo, da bi kaj zaslužila. Ali pa da bi šla v njih v šolo ali pa na sankanje. Za obutev je bilo najteže.«

»Želijo si, da bi imeli izbiro, da bi se lahko odločali, ali bi rajši živeli doma, ali bi potrebovali kakšno storitev v skupnosti na lokalni ravni, ali pa bi šli v institucije.«

»Če bi imel možnost, bi šel v Potočare, da bi se poklonil žrtvam genocida in prosil za odpuščanje.«

»Na žalost imam, ne gre brez njega. Vseeno pa za večino dnevnih poti uporabljam kolo in pravzaprav upam, da bom lahko v nekaj letih zaživel brez avtomobila.«

»'Pametno je imeti dober par škornjev, da jih lahko zamenjaš za ulov rib. Ali pa sem oddal svojo ročno uro. Vse sem razdal. Včasih seveda tudi zaslužim in potem ta denar vložim v naslednji film.'«

»Veliko informacij je bilo, da niso bili tako bolni, da bi šli k zdravniku, ampak da so imeli blage znake, in točno te primere hočemo najti.«

»Izrael vedno pravi, da se brani in poziva svet, naj obuje njegove čevlje. Vendar pa Izrael ne nosi čevljev, ampak vojaške škornje.«

»Če bo Levica v vladi, bo ta vlada poskrbela, da ne bo nobeni civilni družbi 'stal policijski škorenj na vratu'.«

»To, da bi imel veliko družino, je nekaj, kar začutiš v sebi. Jaz sem si jih želela. Imela sem to željo v sebi, moj mož pa tudi.«