Tema: Knjiga

»Gabrova, super si, ampak pejt iz pisarne.«

»Vse okoli sebe vidi v svetlih barvah in obsijano s sončno svetlobo.«

»Biti profesor pač ne izključuje norčavosti.«

»Njen humor nikoli ne zdrkne navzdol, le redko je obešenjaški.«

»Govorim o tistih pravih recenzijah, ki jih beremo v neresnem tisku, kjer lahko knjige ocenjuje vsaka dama, ki se ob večernih damskih bralnih krožkih z drugimi finimi gospicami predaja sanjarijam o ezoterični dobroti, ki veje iz kakšne knjige ...«

»Vse te čudovite knjige so na skrivnosten način vplivale na naša življenja tam zadaj nazaj v sedemdesetih letih, ne da bi se tega zavedali tedaj, kakor tega ne vemo še zdaj.«

»Bolj kot se poglabljaš med njene platnice, bolj skrivnostna postaja. In kakor vsaka prava skrivnost je tudi mnogo več kot predmet iz papirja, saj so na njej premišljeno postavljeni tiskarski madeži duše.«

»Pirjevec je svoja zahtevna predavanja o ustroju evropskega romana predaval tako, kakor nisem slišal predavati nikoli več nikogar.«

»Naj tava. Naj bo v svojih mislih.«

»Jure je vedno rekel: Pusti jo, naj se zmeni sama s seboj.«

»A bi šla malo sopihat? Ha, bi, kaj pa naju stane?!«

»Skromnost je pač vrlina.«

»Niso me naučili tega, kdo zares sem. To sem morala spoznati sama.«

»'Kdove,' si rečem med vožnjo z dela, 'ali moji slušatelji slutijo, da me spominjajo na Kras, ko pa so tako neustrašni, vztrajni in odločni?'«

»'Kjer sem sprva videla zadržanost, zdaj uziram veliko ljubeznivost in lepoto. Nič drugače ni z mojim bivanjem na Krasu.'«

»Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.«

»Takšen boj še traja.«

»Ko se je vrnil iz šole, sem bila spet v kuhinji, pomagala sem mami. Postregla sem mu in ujel me je s pogledom. Zdaj sem bila zasačena jaz. Če človek bere pesmi, se mu to pozna v očeh, na ustnicah, v žaru obraza.«

»In ti bi seveda šla, še na Laško bi šla in postala njihova!«

»Nov stavek, ki ga še nikoli ni videla niti slišala in se je izpisal z njeno roko, je bil kot novoustvarjeni dan, in bilo je prav dobro.«

»Razpršen, popolnoma nepregleden literarni prostor, ki omogoča veliko možnosti za objave, a samo na način nižanja standardov, zaradi katerega še tista kakovostnejša dela, ki vseeno sem in tja izidejo, ne dobijo primerne pozornosti, saj so že vsi pozabili, da kaj takega sploh obstaja.«

»da noben gib ni naključen in da je vse na svetu ravno prav urejeno«