»Zavedamo se, da so opozorilni piski moteči, predvsem ponoči, za kar se opravičujemo.«
»Taktni vozi red ni naša iznajdba, to ureditev že desetletja pozna več evropskih držav. Gre za to, da vlaki in avtobusi ves dan vozijo redno, na 30, 60 ali 120 minut. To prinaša zanesljivost, na katero lahko računa potnik. Običajen taktni vozni red je na eno uro, na bolj priljubljenih linijah lahko pol ure. Lahko pa tudi dve uri, kar je še zmeraj bolje kot nič.«
»Delovanje te družbe, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, smo težko pričakovali. To je bil korak, ki je bil dolgo napovedovan. Državno usklajevanje voznih redov je običajno in logično tudi v drugih državah, s tem bistveno olajšajo povezovanje voznih redov.«
»Povezave so še vedno dokaj slabe. Kljub velikim vlaganjem v železnice šele zdaj počasi vzpostavljamo stanje, kakršno bi moralo biti ob rednem vzdrževanju že pred 30 leti. Realno še nismo dobili skoraj nobenih novih prog, imamo izboljšane postaje. Nismo pa še bistveno skrajšali potovalnih časov.«
»Pregledali smo nekaj projektov, iz katerih je jasno razvidno, kako si velika gradbena podjetja zagotovijo tako rekoč vse domače posle, znebijo konkurence in določijo cene. Kako potekajo dogovori in kdo je v ozadju? Kakšno vlogo ima pri tem politika?«
»Težava z zamudami in vlaki v Slovenji je recimo samo en tir. In zdaj bi bilo bolj smiselno, da naredimo dva tira, zato, da lahko dva vlaka peljeta, namesto da obnavljamo neko železniško postajo, ki je že tako v dobrem stanju.«
»Če ponudbe, ki prispejo na neki razpis za tretjino, za 30, 40 milijonov presegajo ocenjene vrednosti razpisa, se moramo vprašati o tem, ali je bil projekt dobro pripravljen. Je projektna dokumentacija dobro pripravljena in morda stopiti korak nazaj? Alenka Bratušek se o tem ni vprašala. Nasprotno, šla je v opravičevanje vrednosti ponudb.«
»Nastaja nova gradbena koalicija nove dobe. Hote ali nehote, formalno ali neformalno. Dejstva pričajo, da si te železniške milijarde razdeljuje pet, šet gradbenih velikanov, slovenskih gradbenih velikanov. Vsi drugi pa tukaj nimajo možnosti.«
»Zaprti trg, politično obvladovanje ključnih gradbenih podjetij in skoraj nobene mednarodne konkurence. Bomo gradili razkošne železniške postaje, medtem ko so potovalni časi na železnicah ponekod enaki kot v času Avstro-Ogrske?«
»Seveda za to nista kriva samo DRI in njegov direktor Jurij Kač, ki si je zelo prizadeval, da bi to moč pridobil. Sicer ne vem, kakšna sla ga je vodila pri tem, da dejansko želi obvladovati ali ima interes obvladovati čisto vse investicije na državni ravni.«
»Takrat so mi ponujali službo na DRI-ju, na agenciji. Povedati moram, da sem se takrat smejala, malo za šalo sem šla tudi na razgovor z direktorjem. Malo se tudi ve, kdo so ključni kadri v tej instituciji, in sem na koncu gospodu direktorju odgovorila, da ni take stvari, kot je prosto kosilo.«
»Vsaka takšna smrt je namreč odveč, zato moramo zagotoviti dosledno upoštevanje pravil varnosti in zdravja na vseh deloviščih, da bodo takšni tragični dogodki v prihodnje preprečeni.«
»To predstavlja izzive v propustnosti na posameznih odsekih prog, tudi zahteva nadomestne prevoze zaradi zapor in posledično zamude, a dolgoročno to prinaša možnost boljših storitev za potnika.«