Ključna beseda: bolečina

»Izdajanje, podaljševanje, odvzem licenc fizioterapevtom, strokovni nadzori nad svetovanjem.«

»Nekaj svetlega se skozi besede žalosti le posveti. Kratkotrajna, opojna bližina ženske, ljubljenje, prepojeno s strahom pred zapustitvijo.«

»To je knjižica, v kateri je avtorju skozi ponavljajoče se plasti besed in stavkov, ki si sledijo v stolpcih nepovezano, odrezano drug od drugega, ali samo za silo speto, vendarle uspelo oblikovati zgodbo.«

»Avtor že na začetku besedila razmišlja o opredeljevanju ljudi za evtanazijo in se zaveda obeh struj, ki se pri tem kažeta: humanistično znanstvene in duhovno religijske ali cerkvene.«

»Je Franjo Frančič v delu Evtanazija v imenu neozdravljivo bolnih in povsem obupanih oseb iskal opravičilo za odločitev za smrt?«

»Ali je skrajna intimna tragika dandanes, v površnem svetu, sploh lahko razumljena?«

»Ali je avtor našel dovolj mračnih besed in stavkov, da bi razsvetlil bralce, tudi tiste, ki niso nikoli izkusili velikega pomanjkanja in trpljenja?«

»Ta bolečina bo vedno z mano, sprejela sem jo, znam jo nositi.«

»Ne morem verjeti, da sem tukaj, da se danes o tem pogovarjamo. Hkrati pa sem ponosna in hvaležna, da sem prišla tako daleč, to je poklonu našemu Maticu, ki je bil od vseh nas.«

»Ne boste ga izbrisali, jaz ga bom za večno nazaj vpisala. Tako bo živel tudi, ko mene več ne bo. Ne gre za upor, gre za to, da je on zame neizbrisen in da me sistem kot tak ne zanima. Matic bo ostal za vedno.«

»Žalost me ne bo zlomila, vedno te bom slavila«

»Dejstvo, da zelo pogosto ni učinkovitih zdravil, prispeva k visoki stopnji bolečine in trpljenja ne samo za obolelega, temveč tudi za njegovo družino, prijatelje ter družbeni sistem kot celoto, saj se slabša kakovost življenja, invalidnost in pomanjkanje avtonomije odražajo na prav vseh nivojih družbenega sistema.«

»Zato, spoštovani bolniki, v okrepljenem prizadevanju za vaš boljši jutri želim, da dosedanja, že velikokrat izkazana solidarnost družbe zgolj gradi temelje za nov družbenopolitični konsenz.«

»Kar je bilo, je bilo in odveč so sanje. Dan je dan, a večer večer. Spet bo vsakdanjost zožila to majhno smešno življenje v pretesen okvir.«

»Vsaka izguba je osebna in vsak jo doživlja na enkraten način.«

»Praznina nastane in še bolj udari s časom. Z nečim jo moramo zapolniti.«

»Odgovore dobiš, ko se nehaš z njimi ukvarjati. Bolj ko se z nečim ukvarjaš, bolj se rezultat oddaljuje.«

»Pogledaš lahko, ko ta bolečina izgubi ostrino. To je, ko mineva čas.«

»Še vedno so v nekaterih družbah pravila vedenja zelo rigidna. Moški mora dati pobudo, ženska pa mora najprej reči ne in šele potem ja. Ne sme biti dostopna za spolnost.«

»Ne vedo, kaj jim povzroča prijetne in kaj neprijetne občutke. Ne vedo, kaj jim telo sporoča, tako da v psihoseksualni terapiji najprej zbudimo kožo.«

»Nekako polovica zdravljenje prestala uspešno, nekatere se se po prvem obisku odločile, da zdravljenja ne potrebujejo, saj imajo (kljub vaginizmu) zadovoljivo spolnost.«

»Terapija je za njih delo, dotikanje spolovila za njih ni užitek ali zabava.«

»Sez je bilo tako strah, da so se ji vaginalne mišice popolnoma zakrčile in onemogočile penetracijo.«

»Spolnost povezuje z bolečino, zdi se ji umazana, seks se ji gnusi.«