Ključna beseda: bolezen

»Pokopani najverjetneje pripadali srednjemu sloju, saj bi bilo zadnje počivališče višjega sloja drugje v nekropoli.«

»Ta novi film – Beležnica, po predlogi knjige Nicholasa Sparksa – je bil še posebej težek, ker igram osebo z Alzheimerjevo boleznijo. Čez to sem šla s svojo materjo, in če Nick ne bi bil režiser, mislim, da vloge ne bi sprejela – preprosto pretežko je. Bil je naporen, a krasen film.«

»Že zadnjih pet let pa ima Alzheimerjevo bolezen ona sama. Popolnoma je dementna. To je noro – živeli smo s to izkušnjo, ona jo je igrala, in zdaj nas je doletelo.«

»Evtanazijo. Če se pogovarjava o tem koncu, mislim, je ta bolezen dejansko taka, da ti počasi najeda človeško dostojanstvo.«

»Nimam več moči v rokah in mi stisk ne paše.«

»Intervjujev načeloma ne dajem več, ampak tokrat sem privolil, ker imamo bolniki z ALS-jem 21. junija svoj praznik.«

»Psihološka podpora je, da rečejo: Ja, umrli boste. Če potrebujete medicinske pripomočke, vam jih bomo dali. In to je to.«

»Saj so na voljo. Za medicinske pripomočke.«

»Ne bi bil rad tako kot Stephen Hawking, da si videti kot emoji kakec, samo očke ti še delajo.«

»Sve je elektricitet.«

»Že stokrat sem si želel, da bi končal, da bi se vse končalo, in še ko se mi želja uresniči, ne gre brez bolečine, je treba crkavati.«

»Morali bi imeti radi soljudi, da so enako vredni ljubezni kot mi. Da niso nekateri manj vredni.«

»Ko sem dobila diagnozo pri 30 letih, sem se vprašala, kaj sploh lahko še delam, o jebenti, saj ne morem več nič, noga me ni ubogala, roka me ni ubogala, mislim res šit, potem sem se pa odločila. Nič, pisala bom, in to delam, to mi še zmeraj laufa.«

»Tistim ženskam, ki ne znajo biti do konca odkrite o sebi.«

»Kaj pa vem, če je to hudo. Moram vprašat kakšnega ljubimca, ki ga pa ni, žal, haha, ga ni.«

»Ljubezen. Še zmeraj ljubim svojega moža, še zmeraj.«

»O, pa kako, uf pa kako, bi ga marsikaj naučila. Jaz imam veliko znanja o ljubezni, neverjetno veliko. Moj mož je rekel, da sva se ljubila tako, kot da bo konec sveta.«

»Dokler se lahko še gibate, se dajte čim več, pa čim dlje. V Sloveniji raziskujte čim več, potem je pa itak konec vsega počasi. In čim več po svetu, čim več. Jaz sem si želela potovati že kot otrok, ampak nič ni zdaj od tega ostalo.«

»Ne, nič od tega, pa vem, da to ni dobro. Boljše bi bilo, če bi verjela v Boga, res, ampak ne verjamem, žal.«

»Ja, kot hudič križa.«

»Džojnt mi zelo pomaga, sprosti me. Tako da se mi malo bolj jebe za cel svet.«

»Nihče ni vedel, ali bom preživela. Z vseh strani so pritiskali nanj, prevzel je veliko odgovornost, da mi je verjel, se boril zame in bil moj glas.«

»Ne skrbi, jaz bom poskrbel zate, vedno bom poskrbel zate. Kar koli se zgodi, kakršna koli bo diagnoza, mi je vseeno, ker te imam neskončno rad. Če ne boš mogla jesti, te bom nahranil jaz, če ne boš mogla hoditi, te bom nosil.«

»Nikoli si ne bi mislila, da sem tako močna oseba.«

»Nihče ni vedel, ali bom preživela. Z vseh strani so pritiskali nanj, prevzel je veliko odgovornost, da mi je verjel in se boril zame in bil moj glas.«

»Seveda pa imajo tudi splošne bolnišnice svoj pritok bolnikov tako, da smo večinoma neuspešni.«

»Kar nekaj mladih je, ki imajo bakterijske pljučnice, veliko je razmeroma mladih, ki imajo hud potek gripe. Zato opozarjamo, da gremo na take stvari res, če smo popolnoma zdravi, ne gre samo za nas, ampak tudi preostale, ki so na takih povorkah in druženjih.«

»Naj predvsem družine z majhnimi otroki ne hodijo na take dogodke, saj je velika verjetnost, da je tam kdo z okužbo dihal, ki je lahko zelo težko potekajoča okužba, ki pogosto potrebuje bolnišnično zdravljenje.«

»Njihova oskrba nam je bila v veliko pomoč.«

»Zagotovo je vsak podoben dogodek korak v pravo smer, da se kot družba ozavestimo in pogovarjamo ter delimo podobne izkušnje med seboj.«