»In ravno to je zanimivo: da je bil Jarrett pri Kölnskem koncertu občutno omejen. Prisiljen se je bil znajti, situacija sama ga je pahnila iz cone udobja. Umetnost potrebuje taka stanja in improvizacija povzroči točno to – spodbudi te, da material najde tebe, medtem ko ga ti iščeš.«
»Pesnikova dolžnost ni biti v družbi. / V tej Hudičevi službi. Mora pa pesem / postavljati v življenje. Samo tako mu ne / spodmakne žametne buháre, krvavo rdeče, / na kateri ostaja človek. / Na njej ga pesem prepozna.«
»Njegove roke so še vedno držale objeto dekličino telo. Drug drugemu sta slišala utrip srca. Razdraženo mladeničevo telo je dolgi poljub okušalo le kot bolečino; le od določenega trenutka dalje se mu je začela bolečina spreminjati v nenavaden občutek sreče.«
»Zadnjič sva bila z najinim vnukom Remijem na večerji v restavraciji Carreaux Bleus. Razmišljal sem, da bi si naročil piščanca po baskovsko, medtem ko je Remi hotel piščanca s pomfritom. Lydie pa je najprej vprašala, ali so piščance pitali z biopičo.«
»Zadnjič sva bila z najinim vnukom Remijem na večerji v restavraciji Carreaux Bleus. Razmišljal sem, da bi si naročil piščanca po baskovsko, medtem ko je Remi hotel piščanca s pomfritom. Lydie pa je najprej vprašala, ali so piščance pitali z biopičo.«
»… Takšna zavist namreč, sovraštvo, hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihaja od hudiča in iz naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada in pokvarjenosti naše domovine.«