»Na primeru dveh motivov, procesa restavriranja jadrnice zgodovinskega in kulturnega pomena in gradnje luksuznih križark, premišljujem, kako se na simbolni in materialni ravni spreminja dojemanje in vrednotenje dela in posledično časa ob trčenju z dvema radikalno različnima tipoma plovil.«
»Vedno bomo imeli sicer vlago, vendar se moramo v teh letih rešiti tistega, kar je bilo slabo narejeno, kar pomeni cementa, ki je bil vgrajen, in ga postaviti na neke nove osnove, da bo kot kulturnozgodovinski spomenik tudi lepše videti.«
»To pa je za vsakogar velik finančni zalogaj, tu se ne pogovarjamo o nekaj sto tisoč evrih, če bi želeli grad urediti, kot si tak spomenik zasluži in ker je v celoti v uporabi.«
»Imamo samo dva objekta, ki sta starejša od 19. stoletja, zato se zdi, da bi se bilo treba temu nekoč posvetiti temeljiteje oziroma celoviteje: prenovi objekta in pa tudi prezentaciji navzven, dovozom, dostopom, oznakam.«
»Kapela Jezusovega srca na Ljubljanski ulici je edina stavba, ki jo je arhitekt Jože Plečnik preuredil v Mariboru. Gre za navzven skromno delo, vendar bogato zapuščino, ki je izjemnega pomena za ves slovenski prostor.«
»Uči nas, da pot do določitve lastnih kažipotov in življenjskih smeri mora vedno voditi čez križišča in krožišča, na katerih se srečujemo z drugimi ljudmi in drugačnimi pogledi. Nagovarja nas k temu, da sprejmemo dialog kot temeljno obliko našega bivanja, da našo kulturo duha gradimo najprej in predvsem na kulturi srca slehernega med nami.«
»Je pa ta izkušnja pokazala njihovo prilagodljivost razmeram, sposobnost, da poiščejo in najdejo nove poti, kako nagovoriti posameznika in družbo k preiskovanju sebe, naroda, zgodovine in zgodb o človeku in človeštvu.«
»V obdobju, ko ne moremo fizično potovati na vse mogoče koordinate sveta, je še toliko bolj dragocen občutek, da imamo čas za spoznavanje domače, slovenske kulturne dediščine, domačih naravnih in umetniških lepot. Čas je, da odkrijemo, kako izjemna je in pomembna.«
»Glede na trenutno situacijo je več kot primerna, saj poudarja našo povezanost na vseh ravneh, kar je v razmerah pandemije še posebej očitno. Vabi k razmisleku o deljenju in povezovanju, ko je govor o različnih kulturah, dediščini in odgovornosti za njeno ohranjanje.«
»Dediščino – naj bodo to prostori, krajine, prakse ali zbirke – izpostavi kot povezovalno vrednoto za različne skupine in skupnosti. Poudari ključen pomen sodelovalnih odnosov med kulturami, posameznimi skupinam in širšo skupnostjo za varovanje vseh pomembnih značilnosti in vrednot dediščine.«