Ključna beseda: digitalizacija

»Ne vemo še natančno, kako se bodo ta tveganja izrazila v življenjih otrok.«

»Mladi pogosto rečejo, da če nečesa ni na Instagramu, potem se to ni zgodilo. Kakšen je resnični učinek datifikacije oziroma upodatkovljenja na ljudi – posebej otroke, bomo šele videli.«

»Težava je po mojem mnenju deloma ta, da se ljudje še vedno ne zavedajo, kaj vse te tehnologije omogočajo z zbiranjem in analizo različnih podatkov.«

»Ko se o teh stvareh pogovarjam s svojimi študentkami in študenti, rečejo, da jim je vseeno, kdo zbira njihove podatke, saj menijo, da so nepomembna majcena bitja, zato naj ne bi nikogar zanimalo, kje recimo jedo večerjo ali kam gredo.«

»Večjo vrednost vidijo v uporabi teh tehnologij, kot pa v varovanju svojih podatkov.«

»Tako imenovani 'home life data', kot je ta koncept poimenovala Veronica Barassi, nabira veliko stvari, od podatkov o tem, kje živite, o posebnostih, tudi biometrični podatki se včasih zbirajo.«

»Od hitrosti in smeri digitalizacije je odvisna tudi prihodnja konkurenčnost našega gospodarstva. Digitalizacija gospodarstva je zato ena ključnih prioritet našega ministrstva na vseh treh področjih: gospodarstva, turizma in športa.«

»Če pogledamo trende v bralnih dosežkih po spolu v Sloveniji, vidimo, da so deklice boljše bralke v vseh ciklih raziskave PIRLS.«

»Vedenje, kakšna je bralna pismenost med četrtošolci, kako razumejo zapisano in kako znajo to sporočati naprej, je zelo pomembno, saj je vse v šoli zelo povezano s tem, kako znamo brati in prebrano razumeti ter sporočati naprej. V osnovni šoli imamo še čas, da sprejmemo določene ukrepe, z bralno pismenostjo pa se je treba ukvarjati tudi v srednji šoli.«

»Četrtošolci, zajeti v raziskavi, so danes v šestem razredu in ravno so pisali nacionalni preizkus iz znanja slovenščine. Ta bo morda pokazal morebiten napredek.«

»Preverjali smo, ali obstajajo razlike med učenci, ki so reševali PiRLS na papirju, in tistimi, ki so reševali raziskavo na računalniku. Pokazalo se je, da razlik med njimi ni – ni več razkoraka med papirjem in računalnikom.«

»Če pogledamo bralni dosežek le v razmerju do števila knjig doma, ugotovimo, da tisti, ki imajo doma več knjig, praviloma dosegajo boljše bralne dosežke.«

»Pri branju na papirju beremo linearno, na zaslonu pa bolj skačemo sem in tja.«

»Tukaj smo malenkost zaspali.«

»Prav pa bi bilo, da vse dobro na področju invalidov, kar je že uzakonjeno, začnemo tudi dejansko izvajati, meni.«

»Diagnoze se ne more postavljati po spletu.«

»Digitalizacija ne bo nadomestila osebnega stika med zdravnikom in človekom.«

»Družbe so vedno znova postavljale najrazličnejše ovire za svobodno izražanje in oblikovanje mnenj.«

»Na spletu milijarde ljudi izražajo svoja mnenja in ne vedo, da se ta mnenja spravljajo v podatkovna skladišča, uporabljajo pa se za različne namene.«

»To je težava. Družboslovje je bilo, če vzamemo prejšnje stoletje, izrazito kritično. Od konca prejšnjega stoletja naprej zelo pogrešam ta pristop. Nisem edini, s številnimi kolegi ugotavljamo, da je to velika težava. Na kakšen način je rešljiva, mi, žal, ni jasno.«

»Da, za tiskane medije smo pripravili rešitve.«

»Ter profesionalno delo naših novinarjev – ne glede ne to, na kateri platformi objavljamo te vsebine.«

»O popolni ukinitvi tiskanih izdaj ne načrtujemo.«

»O popolni ukinitvi tiskanih izdaj ne razmišljamo.«

»O popolni ukinitvi tiskanih izdaj tudi v Večeru ne razmišljajo.«

»Ker je jubilejno, 40. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, nismo želeli omejevati različnih zgodovinarjev, ki so vpeti v zelo različne raziskovalne projekte, z neko tematiko, kar je po navadi rdeča nit naših zborovanj.«

»Po drugi strani pa je taka obletnica čas, da naredimo nekoliko metodološke in vsebinske refleksije lastnega dela.«

»Vidimo pa, da se velikokrat s to kulturno zgodovino in zgodovino na splošno ukvarjajo ljudje, ki niso najprimernejši za ukvarjanje s to tematiko. Čeprav Evropska unija namenja večja sredstva za tovrstne dejavnosti, ni nujno, da bodo te teme iz kulturne dediščine strokovno primerno obravnavane.«

»Ljudje danes uporabljajo le še digitalne platforme in družabnih seksualnih stikov ne izvajajo v resničnem življenju.«

»Mladi so navajeni komunikacije prek telefona in družbenih omrežij. Za njih je dejansko iti iz cone udobja to, da prideš v konkreten fizičen stik z nekom. In to je velikanski stres!«