»Kaj se je zgodilo z umetnikom? Kaj imaš povedati? Če bi imel založbo, bi lahko danes pretrgali pogodbo z mano. Pa mi ne bi bilo mar, ker je mojo stran hranilo srce. Želim si premirje. Jebeš odgovor od Draka. Kaj si pripravljen tvegati? Čemu si se pripravljen odreči? Kaj, če bi bil ti Gaza? Kaj, če bi bili to tvoji otroci? Če bi se Zahod pretvarjal, da ne obstajaš, bi si tudi ti želel, da svet vstane. In študenti so končno to storili.«
»Peli so duete, Franc je napisal skladbo Čakal sem deklico ob potoku, zdelo se mu je dobro, če bi zapela ženska. Organizirali so avdicijo, prišlo je veliko žensk, z eno so se dogovorili, a naslednji dan gospodične ni bilo na vaje. Franc me je prosil, naj poskusim jaz, ker je želel pesem slišati. Tu in tam sem z njimi pela na vajah, a mi je vedno dejal, naj ne brundam.«
»Nabor v večini prvikrat javno dostopnih posnetkov zgladi 'vsiljeno motnjo diskontinuitete, predstavo, da se je alternativna scena porodila s pankom in njegovimi nadaljnjimi pojavi in surogati, ter kontrakulturo sedemdesetih poveže z alternativo 80. le v kontinuiteto, ki traja.'«
»kakor koli že bi skušali opisati zaobjete godbe na kompilaciji in umestiti avtorje in izvajalce, je popolnoma jasno to, da so bili vsi sestavni del in oporniki ljubljanske oziroma slovenske alternativne scene, kar iz zgodovinske distance spodbuja k preizpraševanju vlog, krajev, pomenov in pojavov tedanje scene, ki je bila z množico takšnih in drugačnih akterjev, skupin in grupacij izrazito inkluzivna.«
»Duane je navdihnil generacijo kitaristov po vsem svetu s svojim nezgrešljivim značilnim 'twang' zvokom. Bil je prvi kitarski bog rokenrola, resnično skromno in neverjetno človeško bitje. Zelo ga bomo pogrešali.«
»Twang se je razvil, ker sem se naveličal poslušati konvencionalne oblike rokenrola. Vedno je bilo enako. Želel sem narediti nekaj drugačnega. Mislil sem si, 'poskusi igrati nizko'. Vedel sem, da je zvok na nizkih strunah lahko veliko močnejši.«
»Električna kitara Duana Eddyja je imela popolnoma svoj glas. Njegov zvok je bil mišičast in možat, trmast in žilav. Toda še pomembnejše je, da je njegov slog navdihnil na tisoče hribovskih mačkov in rokerjev iz središča mesta – Ventures, Georgea Harrisona, Steva Earla, Brucea Springsteena, Martyja Stuarta, če naštejemo le nekatere –, da so se naučili ropotati in ganiti ljudi do njihovega bistva. Duanov zvok bo za vedno všit v tkanino kantrija in rokenrola.«
»Zdi se mi, da je vsestranska glasbenica, ki pokriva raznoliko glasbo, zaradi česar je malce drugačna od ostalih v Sloveniji. Mislim, da je to zanjo odskočna deska, da pokaže svetu, da imamo tu tudi take glasbenike.«
»V klasiki je večinoma res tako, da poustvarjaš neko delo – nekaj, kar je že napisano, predstaviš na svoj način. Kar je po svoje tudi zelo zahtevno. Tako nam je zelo všeč, da imamo v tem žanru več svobode pri odkrivanju našega jaza.«