Ključna beseda: gledališče

»dase je v vseh obdobjih svojega življenja bojeval, da bi ohranil sebe in svojo spontanost.«

»Miloš je igralec tistega najbolj plemenitega kova – igralec žlahtne predanosti gledališču, predstavi in liku, ki ga igra.«

»Ne glede, ali igra veliko ali majhno vlogo, kadar stoji na odru, ga vedno napolni z redko videno in dragoceno umetniško energijo.«

»Protagonistki predstave sta ženski, ki si kljub surovemu sistemu, v katerem živita in ustvarjata, ne pustita biti žrtvi. Takšna odločitev ju je drago stala, okoli sebe sta morali zgraditi številne maske in zidove.«

»Bo gledalca pritegnila zgodba dveh hollywoodskih legend, dveh velikih filmskih zvezd, umetnic in predvsem žensk. Zgodba o njunem sodelovanju, njunem delu, njunih ambicijah, strasteh, strahovih, pogumu, bolečini (...), o blišču in bedi njunih življenj.«

»Ta zvezdniški spor, ki je bil zaradi medijske pozornosti seveda pretirano prikazan, osvetljuje teme seksizma in diskriminacije starejših, podžiga pa ga dejstvo, da je bila v zabavni industriji moška prevlada v vseh sektorjih neprekosljiva. Diskriminacija starejših igralk je prisotna tudi danes, pravzaprav je vse, česar se dotikamo v predstavi, še kako aktualno, žal.«

»Maska je celo bolj resnična kot resničnost.«

»Uprizarjali smo tako impro tekme kot različne dolgometražne in tematske predstave, za vse pa je bilo značilno, da so nastajale brez predhodnega besedila ali scenarija ter v sodelovanju gledaliških improvizatorjev in občinstva ter da je bila vsaka od njih odigrana le enkrat samkrat na enak način.«

»V večini predstav je jezik nedosleden, včasih celo zunaj slovničnih in fonetičnih pravil, kar je skrb vzbujajoče in bi veljalo razmisliti o vlogi in uporabi jezika v gledaliških uprizoritvah.«

»Igralec je z jasnostjo in obvladovanim ustvarjalnim zanosom neprenehoma podpiral celotno uprizoritev, jo osmišljal ter občutno povzdigoval na še višjo raven.«

»To besedilo je velika nočna mora o propadanju človeškega življenja, o zaznavanju minljivosti in razgradljivosti, ki je lastna vsakemu živemu človeškemu bitju. Delo lahko beremo kot prispodobo človeškega telesa ali uma.«

»Prepričani smo, da bodo tako gledališki ustvarjalci kot gledalci ob naši razstavi začutili energijo in magijo uprizoritev, predvsem pa bodo ob njej lahko obudili spomine na lastna gledališka doživetja.«

»Že v zgodnjih 80. letih, pa tudi pozneje, se mi je zdelo, da bi bilo fino videti gledališče skozi občutljivo fotografovo oko.«

»Cabaret de Poussière je tradicionalistični pariški kabaret.«

»Na eni strani so titani grške mitologije, ti antični kolosi, ki so domovali na Olimpu, preden jih je od tam pregnal Zeus s svojimi nebeškimi sorojenci. Na drugi strani pa herojski in tragični figuri nerazdružljvih dvojčkov Kastorja in Poluksa, ki – tako kot vsi liki, v katere se avtorica poglobi – utelešata nekakšno dvoumnost.«

»V zborniku so objavljeni prispevki, diskusije in delavnice, ki so sestavljali diskurzivni program dveh izdaj Platforme malih umetnosti.«

»Samo ena, na videz smešna stvar lahko prepreči, da nam otroke ubijejo tisti, ki so jim orožje položili v roke. Samo ena, na videz šibka stvar, lahko v nas ohranja človeka, in to je ljubezen.«

»Tisti, ki so rojeni v sovraštvu, nanjo nimajo odgovora, molčijo. Nam bo kot družbi uspelo, da ji utrdimo pot ali bomo vedno znova verjeli manipulatorjem in tako zapravili še zadnjo priložnost za preživetje? Bomo rešili ljubezen ali za vedno potonili v sovraštvu? Bomo dovolili otrokom, da se imajo radi ali ne? Komu to ustreza.«

»Slovenci si v Celovcu že dolgo želimo prostor za kulturno delo, šlo je za enkratno priložnost, ki smo jo zagrabili z obema rokama.«

»Zelo pogosto gre tukaj tudi za odločitev med čisto udobnejšo eksistenco ali pa med dobesedno dajanjem svojega življenja v drugi svetovni vojni. Zanimalo me je tudi, kakšen vpliv ima družba, v kateri odraščamo, na naše odločitve. Kako težko je izstopati iz nekih vzorcev, ki smo jih imeli že med odraščanjem ali pa kako težko se je odcepiti od prijateljev, ki so te spremljali celo življenje,«

»Meče ju naokoli, zaljubljata se, trpita, zapuščata družino in jo pogrešata, se sprašujeta, ali bo njuna družina po vojni sploh še obstajala. Rekonstruirati dogodke na gledališkem odru je nemogoče, četudi predpostavljamo, da je rekonstrukcija tako obširnih dogodkov sploh mogoča. Hkrati je rekonstrukcija nepotrebna, njena posledica je le fascinacija, s katero ničesar ne dosežemo,«

»Da gre za zgodbi, ki sta se resnično zgodili nedaleč od tod, za kruti in nesrečni zgodbi, a kljub temu za zgodbi, ki sta že minili, za njima pa ostajajo le rane,«

»Znanstvenik Protasov ne more izgubljati časa za profanost, kot je vsakdanje življenje.«

»Igralska zasedba je tako popolna, da je skoraj vsaka posamezna vloga odigrana malenkost bolje, bolj dinamično ali bolj sofisticirano, kot bi si med branjem predstavljali.«

»Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih.«

»Gre za res izjemno skrbno stkane zgodbe, ki se bliskovito prepletajo.«

»Jutranja zvezda ponuja vse, kar si želi sodobno gledališče.«

»Gre za nekaj precej intimnega.«

»Očitno jih mi nosimo s sabo in nas marsikdaj ti mrtvi celo ovirajo, kakšni nas tudi spodbujajo.«

»Po vsej verjetnosti te monografije ne bi bilo, če ne bi bilo izvrstnih gledaliških fotografov.«