»Predstavo o samostojni, bistroumni ženski 18. stoletja bo režirala temperamentna režiserka 21. stoletja Katja Pegan, ki je pravkar prejela nagrado tantadruj za življenjsko delo.«
»Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom, tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi.«
»Da se nam gledališče najbolj zgodi, ko sem jaz na odru skozi vse te zgodbe zelo jaz, hkrati pa pravzaprav tudi ti, ki me gledaš. Ko nama uspe, da se srečava v popolnem sedanjiku in si ta trenutek zares deliva, ko nama uspe, da se v njem pogledava na način, ki se mu zunaj teatra raje izogneva.«
»Nihče ne more z gotovostjo trditi, da gledališče obstaja v nekem svetovnem središču, mestu ali izbrani stavbi. Gledališče, kot sem ga sprejel jaz, se širi skozi nevidno pokrajino, ki spaja življenja izvajalcev in gledališko veščino v en sam združujoč izraz.«
»Kamišibaj je prišel k nam pred desetletjem, a še pred petimi, šestimi leti je zanj vedelo le malo ljudi, danes pa je to splošno razširjena beseda.«
»Kako narediti deset super predstav na leto? Potrebuješ zajeten budget, umetniški svet, programske usmeritve, ansambel 40 igralcev, armado sodelavcev, še eno armado scenskega osebja, dva ali pa raje tri paralelne super odre za nemotene vaje ... Ali pa potrebuješ samo super idejo in hordo super študentov, ki gredo z glavo skozi zid in enostavno delajo in ‒ naredijo deset super predstav. Preprosto? No, nam to uspeva že četrto leto.«
»Trenutno zaradi vsega, kar se dogaja, nisem v stanju, da bi lahko nastopal. Opravičujem se vsem tistim, ki ste želeli videti mojo predstavo, ampak poskušajte razumeti, da v dani situaciji nisem zmožen nastopati.«