»Kdaj lasten dom postane ujetništvo? Ko odpreš vhodna vrata in ničesar, kar vidiš na drugi strani, ne prepoznaš, čeprav greš vsak dan na sprehod po ulicah in ti nekdo pove, kje je najboljša pekarna, kje park in kje si nekoč delal. /…/ Peljem jo do centra mesta, kjer sva se po navadi dobili na kavi. Na maminem obrazu vlada začudenje. Začetna jeza, ker se ni mogla spomniti, jo je minila – zdaj spominja na otroka, ki ga prvič peljejo v luna park.«
»Človek se mora znat prilagodit in si sam pomagat, ne pa čakat, da mu stvari padejo z neba. Ko je šla jezikovna šola po gobe, nisem stisnila repa med noge in tekla nazaj k mami, čeprav bi lahko šla. Hotela sem ostat tukaj, ampak morala sem se potrudit, bit inovativna, se znajt. Noben me ni prijel za rokico in rekel, glej, Maja, zdaj bi pa ti lahko to in to, ne, sama sem se spomnila, da bi lahko poučevala po netu, sama sem zalaufala biznis … akcija – reakcija, pravim jaz, nič ne pomaga, če samo sediš na riti. Vesela sem, da sem prišla sem. Če bi ostala v Sloveniji, bi mogoče odprla espe in bi zdaj dihala na škrge, tako kot par mojih dobrih frendov, ali pa bi bila prisiljena naredit strokovnega in it delat v šolstvo, si predstavljaš?«
»Kdaj lasten dom postane ujetništvo? Ko odpreš vhodna vrata in ničesar, kar vidiš na drugi strani, ne prepoznaš, čeprav greš vsak dan na sprehod po ulicah in ti nekdo pove, kje je najboljša pekarna, kje park in kje si nekoč delal.«
»Objavljata namreč besedilo, ki je v bistvu zgolj njuna subjektivna sodba – in obsodba – čeprav vesta, ali bi morala vedeti, da je razširjanje takšne subjektivne, enostranske in neformalne sodbe lahko, še zlasti, če je objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, kvalificirana oblika katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.«
»Mene je za ogled zbirke angažirala kriminalistična služba policije – se pravi kriminalistični oddelek Uprave za notranje zadeve, da sem jim pomagal raztolmačiti zbirko z umetnostnozgodovinskimi metodami, na podlagi česar so lahko kriminalisti zadevo na njihovi stopnji zaključili in jo predali pristojnim službam.«
»Tukaj so bili stavki dobesedno prevedeni, ni bilo nikjer označeno, nikjer v zahvali označeno, da je to povzeto, moral bi reči celo citirano iz tega vira. Ničesar. Predrzno, iste slikice. Tako da ko odpreš knjigo, takoj opaziš, da je zadeva plagiat.«
»Zadeve so dobesedno prevedene iz ameriških knjig. Te knjige so bile izdane. In zdaj, če so dobesedno prevedene, tudi s slikami, ki nimajo citatov, pa z diagrami, potem je to seveda velik spodrsljaj.«
»Svoje delo za pridobivanje akademskih nazivov sem vedno opravila po svojih najboljših močeh in presoji ter zaupala oceni priznanih profesorjev. Vse obtožbe, da je bil to nameren plagiat, zavračam.«
»Trenutno zaradi vsega, kar se dogaja, nisem v stanju, da bi lahko nastopal. Opravičujem se vsem tistim, ki ste želeli videti mojo predstavo, ampak poskušajte razumeti, da v dani situaciji nisem zmožen nastopati.«