Ključna beseda: identiteta

»Kažejo nam podobe, ki so že v nas, razmisleke o stvareh, o katerih včasih ne zmoremo spregovoriti niti z najbližjimi. Odpirajo poti v razmislek, doživetje, svet pogledajo z drugega zornega kota. Tu je prava, še nekapitalizirana kreativnost, prostor svobode pogleda, mišljenja in upodobljenja. Kako bi kot družba lahko dopustili, da ta kraj izgublja vrednost, ko pa je temelj našega obstoja kot človeških bitij?«

»V času, ko so majhna ameriška podjetja trpela zaradi pandemije covida-19, je Klasinc skušal priti do denarja s prevaro. Njegove načrte smo ustavili in zdaj bo odgovarjal za svoje domnevne predrzne laži.«

»Posojila, ki jih je med pandemijo dajala uprava za drobno gospodarstvo, so bila namenjena pomoči podjetjem zaradi pandemije. Vedno znova pa vidimo primere zlorabe tega programa. Preiskali bomo vse in tisti, ki so program zlorabljali za osebno korist, bodo odgovarjali.«

»Dokazi kažejo, da je C. D. zavestno in večkrat tvegal, da bo kateri od teh posameznikov v določenem trenutku razkril njegovo resnično identiteto na način, ki bi tej identiteti prinesel pozornost širše javnosti.«

»C. D. čuti skrajno tesnobo in psihološko stisko že ob misli, da bo moral nadaljevati javno.«

»Kako je bilo z mešano vlaško-makedonsko-slovensko identiteto odraščati v Krškem? ... Postala sem ponosna na nekatere lepe reči, moja identiteta pa je hibrid različnih dejavnikov, različnih okolij, to lahko samo povzdigujem, sprejmem in grem naprej.«

»Ta uspeh me je zelo presenetil, jaz nisem človek, ki veliko da na nagrade ali stvari, ki bi jih izražali v številkah. Veliko več mi pomeni odziv gledalcev in poslušalcev.«

»Film govori o novodobnih 'virdžinah', ki sem jih postavila v neko urbano okolje, govori o ženski identiteti na našem območju, in miksu med Slovenci in drugo generacijo priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije, o transrodnosti, govori tudi o nasilju; v bistvu je osebna zgodba vseh nas ustvarjalcev filma.«

»Gre za veliko kontradikcijo, ki veliko pove o naši družbi: v družbi, ki je najbolj homofobna, transfobna, mačistična, se zgodijo 'virdžine'.«

»Grozno, grozno, še vedno sem užaljena.«

»Moj dedek je bil zelo postaven moški, kot vsi Gucciji – zelo visok, modrih oči in izjemno eleganten. Igra ga pa Al Pacino, ki že sam po sebi ni visok, na tej fotografiji pa je videti naravnost pritlikav, debel, z zalisci, res grd. Sramotno, ker mu res prav nič ni podoben.«

»Govorim v imenu celotne družine. Kradejo identiteto naše družine, da bi se finančno okoristili, da bi še dodatno bogatili hollywoodski sistem ... Naša družina ima identiteto, zasebnost. Lahko razpravljamo o vsem, a obstaja meja, ki se ne bi smela prečkati.«

»Malce kičasta, smešna, tragična tragedija je – kot visokoproračunska žajfnica. S prav tako noro igralsko zasedbo.«

»Znamka ustvarjalcem filma 'pustila popolno svobodo'.«

»Moj vid ni tako dober. Nisem hotela zgrešiti.«

»In že so doživeli več, kot marsikdo od nas doživi v vsem svojem življenju.«

»Večina slik Inje Bauman nastaja na surovem lanenem platnu, kar jim že v osnovi daje poseben organski podton.«

»Morda je tudi njeno nenehno menjavanje medijev in različne oblike materialnosti, ki jih izkorišča, neposredno povezano z njenim samospraševanjem o statusu in identiteti umetnine.«

»Vendar ne kažite tega mojemu otroku«

»Da, popolnoma sprejemljivo je ...«

»Tako kot obleke, ki jih nosimo, so naši spletni profili postali nosilci naših identitet. Čuvaji institucij, držav in organizacij pa te spletne identitete čedalje bolj uporabljajo za to, da bi preverili, ali smo vredni vstopa vanje.«

»Tu se je smrt utrudila do smrti ...«

»Maček Muri in muca Maca veljata za enega najuspešnejših slovenskih glasbenih projektov.«

»Imam dve domovini: Črno goro in Slovenijo.«

»To je moja Ljubljana in Slovenija. V bistvu jaz imam dve domovini, po črnogorsko bi rekli: to je moja otadžbina, Slovenija pa je moja domovina.«

»Moram povedati da sem zahteven, ne slikam veliko, količinsko tisto, kar naredim – naredim.«

»Domače okolje ni bilo v preteklosti in še danes ni razumevajoče do izkušenj, znanja, identitetnih sprememb, finančne in mentalne obogatitve ljudi, ki se vrnejo iz tujine.«

»Francija je na primer v dvajsetih letih prejšnjega stoletja veljala za najprijaznejšo priseljensko državo, z gospodarsko krizo pa sta na dan privreli nestrpnost in diskriminacija tujcev.«

»Sprejemanje ni bilo enoznačno. Kjer so potrebovali delovno silo, so priseljencem odpirali vrata in jih vabili.«

»Vrnitev domov je bila lahko zelo travmatična, kar poznamo predvsem iz pričevanj aleksandrink.«