Ključna beseda: izgnanstvo

»Zelo se ga veselim po 15 mesecih znova videti.«

»Nisem junakinja. Boli me srce zaradi vseh beloruskih političnih zapornikov, mislim namreč, da nikomur ne bi bilo treba biti junak.«

»Zdaj ne morem v Belorusijo.«

»Če ponovim za ruskim pesnikom Osipom Mandelštamom: nisem bila ustvarjena za zapor.«

»Nisem junakinja.«

»Boli me srce zaradi vseh beloruskih političnih zapornikov.«

»Upam, da jih bodo vse izpustili in da se bodo vrnili v svoja navadna, nejunaška življenja, k svojim otrokom, k ljudem, ki jih imajo radi.«

»O svoji družini pišem, ker ne vem, od kod izviram.«

»Mojo družino so kot mnoge druge v Belorusiji uničili v tridesetih letih 20. stoletja.«

»To je boleče vprašanje. Zdaj ne morem iti v Belorusijo. Bojim se, da bi me aretirali.«

»Zdaj ne morem v Belorusijo.«

»Če ponovim za ruskim pesnikom Osipom Mandelštamom: nisem bila ustvarjena za zapor.«

»Nisem junakinja.«

»Boli me srce zaradi vseh beloruskih političnih zapornikov.«

»Upam, da jih bodo vse izpustili in da se bodo vrnili v svoja navadna, nejunaška življenja, k svojim otrokom, k ljudem, ki jih imajo radi.«

»To je boleče vprašanje. Zdaj ne morem iti v Belorusijo. Bojim se, da bi me aretirali.«

»Nisem junakinja. Boli me srce zaradi vseh beloruskih političnih zapornikov, mislim namreč, da nikomur ne bi bilo treba biti junak.«

»Veseli smo in oddahnili smo si, da je Mohamed po nevarnem potovanju varno prispel v Evropo. Upamo, da se bo lahko udeležil premiere v Cannesu.«

»Hvaležen sem prijateljem, znancem in vsem, ki so mi pomagali, da sem na težki in dolgi poti prišel na varno.«

»Iranci v izgnanstvu nestrpno čakajo, da vas in vaš sistem zatiranja 'pokopljejo v globine zgodovine'.«

»S težkim srcem sem izbral izgnanstvo.«

»nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih, ki so se še leta po vojni borili za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane«

»veliko vprašanje, kako so se ti fantje, ki so jih potem zbrali po 8. oziroma 9. septembru 1943, ko so jih zbrali v teh različnih taboriščih od Tarante, Carbonare do Gravine ... To so bili fantje, ki niso vedeli nič. Bili so v italijanski vojski ali interniranci ali konfiniranci«

»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«

»Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji«

»Velibor, čakaj. Kako pa govoriš? Naglas imaš.«

»Ženska je kriva. To je sama iskala. On je dober, naš človek. Pije, kriči, strelja. Kriva pa je ženska.«

»Lahko odpreš čevapdžinico, lahko si avtomehanik, nogometaš. Če izraziš ambicijo, da hočeš biti intelektualec, pisatelj, novinar, pa ne bo šlo. S takim naglasom? Nihče ga ne razume. To postane usoda in to doživljam.«

»Izgnanstvo je shizofrenija. Vprašanje, ali si odšel ali ostal ... Še po 30 letih me zaradi naglasa sprašujejo, od kod sem prišel. Odvrnem: 'Nisem prišel, ostal sem.'«

»V Afganistanu vse pojmujejo kot 'haram' (versko prepovedano) za ženske, zlasti glasbo.«