Ključna beseda: izseljevanje

»Ko se odločiš za selitev, ne razmišljaš, kaj te drugje čaka. Preprosto kar prideš. Šele ko sem prišla, sem doživela vrsto kulturnih šokov. Najprej se znajdeš v okolju, kjer ne znaš jezika. Na roditeljskem sestanku si ne upaš oglasiti, ker ne znaš slovensko, malo te je sram, bojiš se, da boš kaj povedal napačno, tudi ko se že učiš. Res mi sploh ni bilo prijetno.«

»Sam Bovec, pa Čezsoča, Plužna, ta osrednji del bovške kotline, je takoj ob nastopu vojnega stanja z Italijo izseljen, v roku 24 ur oziroma 36 ur, kolikor traja izselitev.«

»Gre za tako opisovanje življenja v begunstvu kot opisovanja življenja v neposrednem zaledju fronte, gre za območja Trente in Loga pod Mangartom, ki med vojno nista bila izseljena.«

»Razmere zaradi porušitve hiš in ostankov vojne niso bile primerne za množično naseljevanje, tako da gre postopoma, z nekimi začasnimi barakami.«

»Na Hrvaško se priseljuje pretežno starejše prebivalstvo, ki ima tu nepremičnine, ter nizkokvalificirani delavci, za katere smo samo vmesna postaja. Z druge strani izgubljamo svoje mlajše prebivalstvo in otroke, ki jih imamo že tako vse manj.«

»Kdo je zgradil stadione? Kdo je naredil ceste? Kdo je naredil vse? Bengalci, Pakistanci. Ljudje kot mi. Zdaj pa nas silijo, da gremo ven«

»Pomembno pa je, da skoraj polovica mladih o odhajanju razmišlja občasno ali pogosto.«

»Vrednote so zagotovo povezane z demografskimi problemi in treba se je osredotočiti ne le na ekonomske, temveč tudi na vrednostne in kulturne vidike tega problema.«

»Od leta 1948 do 1952 sem študirala na Novinarsko-diplomatski visoki šoli v Beogradu.«

»V Gorici sem res imela starše in dom, toda tukaj je bilo vse tako zaprto, majhno in ozko.«

»Hudo, hudo mi je bilo. Zato tudi nerada govorim o tem, kajti še vedno je boleče.«

»Jaz bom pa prišla nazaj.«

»Domače okolje ni bilo v preteklosti in še danes ni razumevajoče do izkušenj, znanja, identitetnih sprememb, finančne in mentalne obogatitve ljudi, ki se vrnejo iz tujine.«

»Francija je na primer v dvajsetih letih prejšnjega stoletja veljala za najprijaznejšo priseljensko državo, z gospodarsko krizo pa sta na dan privreli nestrpnost in diskriminacija tujcev.«

»Sprejemanje ni bilo enoznačno. Kjer so potrebovali delovno silo, so priseljencem odpirali vrata in jih vabili.«

»Vrnitev domov je bila lahko zelo travmatična, kar poznamo predvsem iz pričevanj aleksandrink.«

»Identitetne preobrazbe so moja najljubša tema in do njih že dvajset let pristopam skozi življenjske zgodbe, pričevanja, korespondence, dnevnike in druge oblike pisnih in ustnih spominjanj.«

»Spominjam se izza mlada, kako so visele po vseh krčmah poleg svetniških podob na steklo velikanske reklame z ogromnimi parniki in napisi 'Red Star Line', 'Hamburg-Amerika Line', 'Trst-Amerika'. Ljudje so se izseljevali trumoma.«

»Fiziki so koristni za marsikaj drugega zunaj ozkega področja. Morda so se lotili fizike, ker so sanjali, da bodo sledili Einsteinu in odkrili skrivnosti kvantne gravitacije ali kaj podobnega, ampak stvarnost jih pripelje do določene točke.«

»To je področje teorijske fizike, fizike visokih energij.«

»Kot znanstveniku mi ni najpomembnejša plača, ampak sredstva za podporo postdoktorskih raziskovalcev, študentov in tako naprej.«

»Jaz mislim, da si mora Slovenija prizadevati, da bo zanimiva za nove ideje, za nova znanja. Ne glede na to, ali bodo ti inovatorji tujci ali pa Slovenci.«

»Majhna država mora imeti svojo nišo, nekaj, v čemer ste resnično vrhunski. Pri tem seveda lahko zelo pomaga Evropska unija s financiranjem.«

»Mislim, da bi pri meni osebno to, kar sem dosegla v ZDA, zelo težko dosegla v Evropi.«

»Iz zadnje utrdbe džihadistične skupine Islamska država (IS) na vzhodu Sirije je od ponedeljka odšlo skoraj 5.000 ljudi, med njimi tudi okoli 500 borcev.«

»Zaposlovanje tujcev od leta 2015 ob odseljevanju državljanov Slovenije ohranja skupni neto selitveni prirast pozitiven, pri čemer sta izobrazbena in poklicna struktura tujih delavcev v povprečju slabši od strukture domačih delavcev.«

»Ugotavljamo, da je v ozadju več razlogov, med drugim tudi struktura slovenskega gospodarstva z velikim deležem dejavnosti z relativno nizko dodano vrednostjo na zaposlenega.«

»Če sklepamo po zadnjih dosegljivih kazalnikih zaupanja in dejavnosti, je bilo gospodarsko relativno ugodno tudi lansko zadnje četrtletje. Visoka rast naj bi se ohranila predvsem v gradbeništvu in nekaterih zasebnih storitvah.«