Ključna beseda: jubilej

»Umetniška glasba je najvišji dosežek evropskega ustvarjalnega duha.«

»Dobra ali neugodna presenečenja mi dajo polet iskanja novih ustvarjalnih poti, nezavedno pa vseeno deluje moje telo, velikost roke, dolžina roke, debelina trebuha, ramena, obračanje vratu, zapestja, višina slikarske podlage, višina mize, velikost platna, oblike lopatice.«

»Slikarjev barvni svet je optimističen, vedno v bohotni rasti, v svojih napetostih in magmatskih valovanjih lahko katastrofičen, a vedno ploden, obetajoč, intenziven – odraz ustvarjalnega nemira.«

»Slikarjeva dela izžarevajo optimizem in v divjih vrtincih barv spajajo moč narave, starodavne rituale in lokalno mitologijo z intimnimi svetovi.«

»Vsaka pesem / je majhna molitev.«

»On vendar ni prosil nikogar, naj se rodi kot moški – in zato mu ne bo nihče vsiljeval nobenih domnevnih dolžnosti. Nikoli ni podpisal nobene obveze, da se bo vedel kot pravi moški.«

»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«

»Mojih sedem tekmovanj.«

»vsi zavedamo, da nas ne bodo nikoli reševali še taki ekonomski ali politični uspehi, ampak samo širna kultura in globina duha«

»vsi zavedamo, da nas ne bodo nikoli reševali še taki ekonomski ali politični uspehi, ampak samo širna kultura in globina duha«

»ki zvesto in ponosno ohranjajo tradicijo (...) Naše aktivnosti so pomembno prispevale k oblikovanju kulturne politike in promociji kulture v našem mestu. Skupaj z Mestno občino Maribor smo organizirali številne dogodke, festivale in projekte, ki so pritegnili pozornost tako domače kot mednarodne javnosti«

»KUD Študent še vedno ohranja in neguje željo po kulturnem udejstvovanju mladih, ki jih vsako leto oktobra z avdicijami vabi v svoje vrste. Članstvo v eni izmed sekcij je bilo in še vedno ostaja zelo dobra odskočna deska za nadaljnje življenje, tako v kulturi kot drugod. Ne samo da ponuja obilo kulturnih dogodkov, je tudi kakovostna oblika preživljanja prostega časa, ki ponuja nenehno glasbeno ter plesno izobraževanje in poustvarjanje«

»Vsebinski profil filma tedna je založen z evropskimi vsebinami, s sodobnimi evropskimi filmi, francoska produkcija v zadnjih 20. letih nadomešča Hollywood v vsej njegovi ponudbi, tako avtorski kot žanrski, zrasla je tudi vzhodnoevropska produkcija, nemška … Znotraj teh kinematografij lahko najdemo vsebine, ki si jih gledalci želijo. Predvsem pa je pomembno, da gledalcu ponudimo najnovejšo produkcijo in, če se le da, v široki vsebinski paleti.«

»Film tedna je skozi leta postal televizijska blagovna znamka. Danes so navade gledalcev drugačne in ga lahko pogledamo za nazaj. Nekoč smo čakali in je bil film tedna praznik.«

»TV Slovenija ni samo največji in najcenejši kinematograf, zavod skozi filmski program prinaša tudi najbolj pester in bogat program tistih filmov, ki jih drugje mogoče sploh ne bi videli.«

»V tridesetih letih delovanja sem prejela že osemdeset nagrad in vesela sem, da se na moje delo pozitivno odzivajo tako naročniki kot tudi stroka.«

»Danes je to elitna lokacija z vrednimi parcelami. Začelo se je s Kanglerjem, nadaljuje se s sedanjim županom in je še huje, kot je bilo prej, čeprav smo mislili, da to ni mogoče. Ampak mi smo in bomo vztrajali.«

»Ne le v Mariboru, od koder je doma Alfi Nipič, ne le v Jarenini sredi Slovenskih goric, kjer živi v svoji hiši, ne le na Štajerskem, po vsej Sloveniji je beseda Alfi tako rekoč ljudska. Kakor nihče dodatno ne sprašuje, kaj je to Drava, Pohorje, Maribor, tako razen kakšnih resnih turistov od drugod, nihče ne vpraša, kdo ali kaj je Alfi.«

»50 let sva poročena, že predtem pa sva bila fant in dekle deset let, poznava se že 60 let.«

»Vsak mesec smo imeli 21 koncertov – julij, avgust smo bili prosti, ker smo imeli dopust. In januarja smo bili v Berlinu, kjer smo snemali albume. To je bilo najnapornejše obdobje.«

»Imel sem srečo, še zdaj nimam nobenih težav glasovno.«

»Moje največje nagrade so zbrane v knjigi. To je en lep spomin, to je bilo vse spontano, to je prehajalo iz enega časa v drugega. Ukvarjal sem se z več zvrstmi glasbe, vedno rad poudarim, da sem bil dve leti v Zagrebu z eno odlično rock-pop skupino, s skupino Klan sem posnel tudi dve plošči, ki sta izšli pri Jugotonu. To so lepi spomini. Takrat, ko sem se začel ukvarjati z glasbo, mi je profesorica, ki je bila operna pevka, rekla: 'Vidim, da te bo zaneslo nekam drugam, da ne boš ostal v gledališču.' Ampak zdaj pa vidim, da bom na koncu ostal v gledališču, tam bom 7. septembra imel jubilejni koncert v SNG-ju Maribor.«

»Pri citrah je zanimivo, da lahko igramo spremljavo, melodijo in v bistvu hkrati spremljavo in melodijo.«

»Enkrat me je mama peljala na koncert Citrarskega orkestra glasbene šole, ki je vsako leto v Viteški dvorani v Brežicah, in od takrat naprej sem samo še citre videla in nič drugega.«

»Ko smo začeli igrati, je Anita rekla: 'On nekaj igra, on nekaj igra, vsak po svoje'. In tako je nastalo ime skupine Gremo mi po svoje.«

»Jaz sem igral kitaro, ko sem bil star 18 pa tam do približno 25. leta, potem pa nič. Citre sem začel igrati pri 74.«

»Se mi zdi, da ravno to gradi dobrega umetniškega vodjo. Torej, da ni umetniški vodja folklorne skupine samo usmerjen v čisto folklorno dejavnost, ampak razmišlja tudi malo širše.«

»V mislih mi ostaja Peru, kjer smo tudi bili. Takrat je več kot tri četrt ali pa skoraj 90 odstotkov skupine zbolelo. In skoraj nismo mogli nastopati, ampak smo stisnili zobe.«

»Specifično za KUD Študent me je pritegnila družba. Tu je zelo takšna prijateljska, prijazna družba, vsi se imamo radi.«

»Moja oče in mama sta se spoznala pri folklori, prav tako stric in teta. Imamo tudi pare, katerih otroci zdaj tudi plešejo pri nas, tako da je teh vezi ogromno.«