Ključna beseda: kiparstvo

»Vsak posameznik ima svoje sanje, ki v tem svetu ostanejo le sanje.«

»Morda jih najbolj izsanjajo prav tisti, ki so najbolj ranjeni, na dnu, tisti, katerih želje prerastejo strah.«

»Tako ostajamo večni lovilci sanj, tavajoči po poteh, ki si jih gradimo brez smerokazov, ki bi nam odprli pot v neznano.«

»Že konec 40. let prejšnjega stoletja, torej v najtežjih časih, je naredil ta preobrat smeri, v katero lahko gre kiparstvo. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je razvil svojo izjemno osebnost. Vpletel je teme, ki prej v našem kiparstvu niso bile znane.«

»Bil je popolnoma neobremenjen z umetniškimi pravili, gibanji in formalnimi oblikami. Vsak znak sistema je doživljal kot omejevanje kreativnosti, kot grožnjo izgube vsebine, kot omejevanje smisla umetniškega dejanja.«

»Umetnost je vedno nekaj drugega!«

»Umetnost se vedno izmika!«

»Razbijmo okvire!«

»Umetnost je redka ptica«

»Danes sklepamo, da je veliko bolj verjetno, da Jožef Straub ni osebno prevzel naročila, ampak je delo dobil preko Filipa Jakoba.«

»Več ljudi več vidi.«

»To je gotovo način dela, ki bi moral postati stalnica.«

»Ker se poskuša osamosvojiti, se tam hitro sporeče, odide v Vipavsko dolino, potem pa se vrne na Štajersko.«

»Kakovosti umetnika ne določata le njegov umetnostni talent in druge sposobnosti, ampak tudi njegovo okolje.«

»Vse to podkrepi z izborom kiparskega materiala, v glavnem lesa hrasta in lipe, ki mu pomeni domačo, živo in prijazno snov, ki jo zna vešče preoblikovati v vitalen in aktiven organizem kipa, izdelan v detajlu in z obdelavo, ki nas spodbuja k nežnemu dotiku.«

»Njegovo kiparsko delo je eden od mejnikov modernizma.«

»Tako kot metamorfoza se spreminjajo tudi njegovi liki.«

»Če so ti sprva sledili naturalističnim idealom, so poznejše stvaritve in nadaljnje obdelave istega motiva postale vse abstraktnejše.«

»Umetnik se po kustosinjinem mnenju 'ni zadovoljil z izpovedjo, ki bi bila zanimiva zgolj zaradi forme same, njenih ekspresivnih ali monumentalnih razsežnosti, temveč se je z veliko senzibilnostjo prepustil iskanju obdelave materiala in distinktivnemu razpoznavanju, dojemanju in čutenju umetniškega, vitalnega, sporočilnega, ujetega v lepoto in izraznost materiala pa tudi prostora, površine in svetlobe, predvsem pa svojega notranjega nagovora'.«

»Njene domiselne upodobitve so za gledalca močna izkušnja, h kateri verodostojno dodaja bolj kot ne filozofsko preizpraševanje človeške eksistence v ključnih življenjskih fazah, zaradi česar učinkujejo nanj še silnejše.«