Ključna beseda: koncentracijsko taborišče

»Prav je, da smo v našem pogledu na preteklost odločni. Prav je, da je naša obsodba dejanj nacističnega režima absolutna in nedvoumna.«

»Sodelovanje je morda naporno, terja ogromno časa in energije, sodelovanje je strma pot, ampak druge poti ni.«

»To, da s sodelovanjem gradimo in ohranjamo solidarno, vključujočo, humano Slovenijo in Evropo, je najmanj, kar jim dolgujemo.«

»Tisti dan, ko bomo nehali hoditi k spomenikom in na grobove padlih, tisti dan bomo pozabili na zgodovino in ta se bo ponovila.«

»Četudi se zgodovina ponavlja, o čemer priča tudi vojna v Ukrajini, nas to ne odvezuje naše dolžnosti, da se z vso močjo trudimo proti vsakršnim poskusom, ki napeljujejo v vojne, da obsodimo tudi vsakršno lahkotno govorjene o vojnah, da vseskozi opozarjamo, da je to neumno in nevarno, ter da takoj ustrezno reagiramo na nestrpnost, diskriminacijo in sovražni govor, kajti besede so močno orožje in spodbujanje k nasilju je nevarno in necivilizirano početje.«

»Na spomin na žrtve, ki so gradile predor, zdaj stoji na severni in južni strani Ljubelja dvojno vidno znamenje, da bi preprečili pozabo.«

»S trudom izkopan predor je nekdaj delil, danes pa združuje in nas povezuje.«

»Vendar pa bi brezbrižno odvračanje pogleda povzročilo pozabo.«

»Z dovršeno kiparsko govorico daje podobo žrtvam, da lahko začutimo njihovo trpljenje.«

»Edini izhod je skozi dimnik, so nam rekli.«

»Nemogoče je bilo, da človek ne bi mislil na krematorij.«

»Po mojem mnenju je mojstrovina, enakovredna delu Prima Levija Alije to človek.«

»BBC filma ni zastavil kot majhno zgodbico iz nekega Trsta.«

»Slišiva se redno, vsaj dvakrat do trikrat na mesec.«

»Želeli smo tudi, da bi številni tranzitni turisti, ki v Slovenijo prihajajo skozi ljubeljski predor, ki so ga zgradili prav jetniki taborišča, dobili osnovne informacije o tragičnih dogodkih, ki so se tam dogajali med letoma 1943 in 1945.«

»Ampak naši borci pravijo, da če smo med vojno premagali sovražnika, bomo tudi novodobnega skritega sovražnika.«

»To je lep simbolni dogodek, ki na neki način vabi vse, da se v duhu sprave spominjamo preteklosti, zlasti pa, da skupaj gradimo Evropo.«

»Ko prebiramo spomine nekdanjih jetnikov, ki so prestajali nečloveške razmere in zlo, se izluščita dve želji – želja po tem, da se nikoli ne pozabi, kaj se je zgodilo, in da se podobne razmere preprečijo v prihodnje.«

»Očitno je, da kot človeštvo še nismo našli načina, da bi preprečili zločine, kot so koncentracijska taborišča.«

»Tisti, ki ne pomnijo zgodovine, so obsojeni na to, da se jim bo ponovila.«

»Nekaj smo izgubili, česar ne moremo več dobiti nazaj. Ne manjka nam dogodek, manjka nekaj temeljnega. Tako na človeški ravni kot na ravni družbene usmeritve. Predvsem danes, ko je v celi Evropi vedno bolj čutiti nacionalistične težnje.«

»Kako govoriti o travmi, o pozabi, o tem, da ne obstajaš.«

»Šele ko se porušita oba zidova tišine, je dialog mogoč.«

»Kmalu bomo zavidali mrtvim.«

»Auschwitz je muzej, hkrati pa je tudi največje pokopališče na svetu. Spomin je ključen za gradnjo sedanjosti in prihodnosti.«

»Ni besed, s katerimi bi se lahko izrazili žalost.«

»Nikoli ne smemo pozabiti, ne smemo potegniti črte ali posploševati.«

»Če bo izginil spomin, bomo že drugič prizadeli ljudi, ki so tu trpeli.«

»Ljudi je treba nagovoriti s slikami ... Besedilo morda ni zanimivo za mlajšo generacijo. Mogoče ima potencial, da ostane v njihovem spominu in se jih na svoj način dotakne globlje.«

»Želel sem povedati resnične zgodbe, tako kot ... kako tudi danes pogosto ne želimo videti stvari, ki nas zadevajo. Podobno tudi v tistih dneh, svet ni želel videti, kaj se dogaja v taboriščih.«