»Njegov namen je bil veliko bolj vizionarski za tisti čas − Schumann je očitno posegel po prepoznavnih in edinstvenih barvnih in izraznih zmožnostih violončela ter jih skladno vtkal v enako virtuozno tretirani orkestrski part.«
»Spletel delo, netipično za svoj čas, ki pa vsebuje takšno razkošje čustev in zvočnih barv, da je skozi zgodovino vse bolj navduševalo tako izvajalce kot poslušalce.«
»Nadaljujem. Z razvijanjem svojega zvoka in izraza. Nič manj intenzivno kot s prejšnjim solo projektom Vollmaier: Kind of Laibach, v katerem sem se dotaknil svojega ekstrema jakosti.«
»Klavir ponudi izraz, svetlobo in temo. Tega v Gallusovi dvorani dobro poznam, kmalu se zopet spopadeva. To je boj. Je strast, življenje in ja, tisti trenutek, ki nima začetka niti konca.«
»Bowrain pa je glede svojega nastopa zapisal, da odpira 'novo poglavje v svojem ustvarjanju. V zadnjem letu sem se začel bolj temeljito ukvarjati s svojim glasom.'«
»Kako se v muziki in poeziji soočiti z izolacijo, samostjo, strahom, odgovornostjo in skrbjo, kako uglasbiti in ubesediti široko paleto čustev in stanj, v katera nas je pahnil ta 'kužni' čas.«
»Imamović ga je kot odličen instrumentalist odpeljal še korak naprej, ga pustolovsko spustil v glasbene brzice, kjer je potreboval veliko spretnosti in strasti, da je iz njih vzplamtela nova presunljiva in uspešna zgodba.«
»Mlada pevka z vrhunskim glasom in petjem, obdanim v neskončno zvočnost ob edinstveni elektronski reinkarnaciji fada in podčrtavanju njegove univerzalne razsežnosti izpod prstov glasbenega čarovnika iz Barcelone, ki je poznan tako ljubiteljem flamenka, delal je s Silvio Perez Cruz in Rosalio, kot tudi fender rhodes avantgardnega rocka.«
»Slišati je, kot bi izrasla iz zgodovine, se spojila z njo ob glasovih velikih div, ki odzvanjajo v stranskih uličicah njenega notranjega sveta. Njun prvenec je ob izjemnih kritikah izšel za založbo Glitterbeat. Čarobna glasba za vse čase.«
»V pesmih, kot so Barco Negro, Foi Deus, Ave Maria Fadista, Medo ali Gaivota, od katerih je vsaka spomenik v zgodovini fada, se Lina izkaže kot popolna, resnična in nadarjena umetnica, katere glas nas straši. Njeni nastopi so predvsem človeški, ganljivi, besede si iztrga iz srca, namesto da bi jih oblikovala s tehniko, ki jo pozna. Njen nastop pa s priredbami, ki jih je pripravil Raül Refree, osvetljuje fado v novi luči. Brez kakršnih koli trikov ali filtrov, temveč z umetnostjo, ki daje fadu edinstven elektronski pristop, ki poudarja njegovo univerzalno stanje.«
»Boj se po Pompetovih besedah tako odvija med umetnimi 'pljuči' harmonike in glasom glasbenika ter med predmetnostjo akordeona in telesnostjo izvajalca.«
»Nemška komorna akademija iz Neussa s kombinacijo entuziazma in predanosti ustvarja dih jemajoče predstave, zato jih uvrščajo med vodilne komorne orkestre v Nemčiji.«
»Člani orkestra, ki prihajajo iz 20 različnih držav, so razvili globoko medsebojno razumevanje, ki se zrcali v ustvarjanju edinstvenega zvoka, tako v studiu kot na odrih po vsem svetu. Njihov obsežen repertoar sega od baroka, avantgarde do džeza.«
»Pozorni smo hoteli biti tudi na to, da je letos 100-letnica rojstva Astorja Piazzole, zato sta tu dve njegovi, in pa 100-letnica smrti Josipa Ipavca ‒ velik skladatelj, smo ga zelo upoštevali, smo tudi njega vključili.«