Ključna beseda: pesništvo

»Sam sem sledil pri svojem poučevanju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje njegov koncept učenja, ki je od študenta zahteval premislek in kontekst.«

»Njegova beseda v mojem ustvarjanju je bila vedno premišljena, njegova prisotnost pa vedno navdihujoča in ta pomen bo ostal z mano večno.«

»Naj ti bo pot v metaversum neskončna.«

»Strehovec je bil za umetnike v polju novomedijske umetnosti med tistimi redkimi intelektualci, ki so znali misliti umetnost onkraj njenih ustaljenih okvirjev- s pogumom, odprtostjo in globoko zavzetostjo za dialog med tehnologijo, kulturo naravo in človekom.«

»Njegova beseda v mojem ustvarjanju je bila vedno premišljena, njegova prisotnost pa vedno navdihujoča in ta pomen bo ostal z mano večno.«

»Naj ti bo pot v metaversum neskončna.«

»Strehovec je bil za umetnike v polju novomedijske umetnosti med tistimi redkimi intelektualci, ki so znali misliti umetnost onkraj njenih ustaljenih okvirjev.«

»gregor kosi računa na mehkobo / črnih pulijev, sam prisegam skozi / steklena zapestja, veliko obljubljam. / kot perje. kot jaspis. kot žonglerji z / ognjem. gregor kosi poje dunajsko / torto. se evidentira v službo. mene / se nikoli več nihče ne bo dotaknil.«

»vid karlovšek stoji na krožišču in vihti / svoje pesmi okoli valobranov. vid je / porozno tipalo.«

»… manično opletamo / s pahljačami. Manično iščemo zlate žile. Ko / pridemo do ničesar, se zavijemo v zdrs. // opraskani rinemo v vrh.«

»a boš že dogradil podzemno / skladišče? Logotipi ne tipajo. / grulijo. zabijajo. brišejo. monoliti / se skopajo v jutranji belini in sipljejo / občutek, da je svet nov in lačen. / pospravi oglje, v novi dobi bomo / trošili mamute, sekvoje, tintine. / jecljaš. Preveč cuzanja. slačiš / se. na varnem si. poješ piškotek. / se izprežeš. samozadovoljiš. / konec sveta te čaka v kavarni. / ne mudi se mu, poobeduje / presno pistacijevo tortico. // imaš še nekaj časa.«

»Čutim, da se zavoljo preprostih slovenskih ljudi povezujem z rodno zemljo, da se z njo povezuje tudi gospod Primož.«

»Moja meščanska vest je tista, ki povzroča, da vidim v slehernem umetništvu, v sleherni izrednosti in genialnosti nekaj globoko dvoumnega, globoko zloglasnega, globoko dvomljivega.«

»Zdaj ko ima minuta triinpetdeset sekund. Zdaj ko so mestne luči zvečer brlivke.«

»Človeško dojemanje sveta je polno sršečih vprašanj, misleči človek se lahko nanje nabode, celo izkrvavi.«

»To je knjiga retoričnih figur, alegoreze, legend o mrtvem času.«

»Kjer ni grobov, ni pogreba. Zemlji telo, dušo bogu, srce bratstvu.«

»Prostozidarji se ne pogovarjajo ne o politiki ne o Cerkvi. Oni so humanisti, dobri ljudje, ne pripravljajo nobenih zarot, nobenih atentatov, kot so nas dolžili v preteklosti, mi smo za mir med narodi, v svetu.«

»Cerkev upa, da bom tudi jaz umrl v miru, zadovoljen v spokornosti, sprijaznjen s svetom, upornik brez razloga, dvomljivec o vsem pozemeljskem, zagledan v lepoto ženskih oči, v vesoljski razum razumnežev, v politično moč pametnejših, obiskovalec različnih hramov po svetu, sprehajalec po tujih pokopališčih, prebivalec med jelšami in brezami izgubljenih vasi in velikih, do praznine razkošnih velemest, lastnik majhnih bolečin v stihih in prozi, prodajalec velikih stisk srca pod judovskim kamnom dvoma, na dveh ploščah desetih zapovedi, v dogovoru s plamtečo ničnostjo, zasebnim pepelom, z odtisi velikega graditelja svetov.«

»Zamislil sem si in izpeljal potovanje v dvainštiridesetih dneh po svoji sobi.«

»Jaz sem bolan človek … Hudoben človek. Neprivlačen človek sem jaz. Mislim, da me bolijo jetra.«

»V cipresastih zubljih gorimo, ljubimci na gostiji hotenja …«

»to ni zbirka priložnostnih govorov«

»Gre za posamezne pasaže, pa ne le iz govorov, ampak iz revijalnih in monografskih prispevkov, intervjujev, dnevnikov, scenarijev, javnih in zasebnih dopisovanj, knjižnih razstav, klepetanj ob kavici in kozarčku.«

»Knjiga Govori je pravzaprav album samodokazovanja.«

»Avtor mora stopiti na oder, spregovoriti o sebi, se odpreti, dopustiti listanje, dokazati vseprisotnost in se celo angažirati na drugih področjih, sicer je neopažen in prej ali slej pozabljen.«

»Moj cilj nikoli ni bil, da moram doseči visok položaj in imeti veliko denarja. Rada bi le delala, kar imam rada, za to pa imam na Hrvaškem veliko možnosti.«

»Včasih se mi zdi nenavadno reči, da sem pesnica, a pred kratkim je izšla moja prva knjiga.«

»V Zagrebu je posebno razpoloženje, ki me navdihuje. Všeč mi je, kadar se stemni. Domov se ne vračam s tramvajem, ampak grem peš. Ob tem se mi zbistri um in dobim nove zamisli.«

»Rekla bi, da sta moji glavni temi ljubezen in rast. Pogosto ne gre za romantično ljubezen, ampak za prijateljsko, starševsko, vse oblike ljubezni, pogosto do samega sebe.«