»Nekoč so bili ljudje je film, ki ga najraje ne bi gledali. Iz preprostega razloga: ker je v njem toliko bolečine, trpljenja, stiske v življenju ljudi, podobnih vam, da boste rekli 'preveč je'. Toda Vojnović ni želel posneti pravljice za lahko noč ali komercialnega kiča za konec tedna. Ne, Vojnović je posnel film, ki pokaže, kako slaba odločitev vodi v še slabšo, kako vsak korak v napačno smer oži svet in možnosti za dostojno preživetje.«
»Opozarjamo, da fokusne skupine z neorganiziranimi posamezniki ali sestanek z županu poslušnimi društvi niso dialog z mestom.«
»Ni videti, da bi vas skrbelo za življenja delavcev, ki gradijo vašo stavbo, kaj šele za njihovo dostojno plačilo in spoštovanje zakonsko določenih delavskih standardov.«
»Sam nisem imel nobene pravice, da bi razveljavil izid volitev, njegove lahkomiselne izjave pa so ogrozile mojo družino in vse na Kapitolskem griču tisti dan, vem, da bo zgodovina spoznala, da je Donald Trump kriv.«
»Kar se je zgodilo tisti dan, je sramota. In skušati tiste dogodke prikazati na kakršen koli drugačen način je posmeh dostojnosti. Dokler sem živ, ne bom nikdar skušal zmanjšati pomena poškodb, ki so jih utrpeli ljudje, izgubljenih življenj ali junaštva policistov na tisti tragični dan.«
»Tovrstno dnevno posodabljanje dejansko ne bo rešilo izhodiščnega problema, zaradi tega ne bomo imeli več prostih zdravnikov, ampak samo večkrat ažurirane podatke.«
»Čakaj, ti si zdaj najstnik. Kaj ni to prvo leto najstništva? OMG, zdaj boš dobil kmalu mozolje, razganjalo te bo, pa norel boš za puncami in jih vsepovsod prijemal, za krila in za riti.«
»Poglejte, jaz sem pričakoval, bili ste mi simpatični, ko ste bili izvoljeni, in sem rekel 'ta gospa bo šla prvi teden pogledat Muzej osamosvojitve, potem bo šla pogledat, kako napredujejo dela na Roški, bo videla v tem neko vrednoto, bo imela do tega nek odnos'. Niste šli pogledat ne muzeja, niste sprejeli direktorja na pogovor, je izvedel iz medijev, kaj se bo zgodilo, niste bili na nobeni razstavi, niste prišli na Pučnikov simpozij, na katerem je predsednik države, gospod Pahor, imenoval Pučnika za očeta naroda. Torej iz te ignorance – ne morem temu drugače reči – vidim alergijo, ne samo do kakšnega imena, ampak do osamosvojitve same.«
»Sebe ne vidim kot feministke, pa tudi projekt Onave, ki smo ga zastavile na pobudo Marte Kos, ni feminističen. Moje prepričanje, ki sem ga povzela po veliki Slovenki Aleksandri Kornhauser Frazer, je, da ženske ne potrebujemo prednosti, potrebujemo le enakopravnost.«
»Ne, ne bi se označila kot feministka, zato ker v bistvu spoštujem oba spola enako, zavzemam se za vsakogar, kateremu so kršene, lahko rečeva, človekove pravice ali kakšne druge pravice, kakšne druge svoboščine.«
»Kakšno je intimno razmerje, je odvisno od moškega. Moški je tisti, ki vodi. Ženska pa mu pokaže, kako. Ampak moški vodi. Ženska ne sme voditi. Intimnega razmerja ne bo zvozila. Gotovo je.«