»Najprej mi ni všeč, če književnost opredeljujejo glede na vsebino. Poleg tega je besedo prehod uporabljal Egon Krenz, naslednik Ericha Honeckerja. Politbiro je začel izvajati prehod. To se mi je vedno zdelo neumno. Kot bi obrnili jadro in naredili obrat.«
»Naravnost impresivne so številke o prodaji treh knjig, ki so bolj zgodovinske kot politične: Tita smo skupaj z Žepnico prodali v več kot 24.500 izvodih, Hitlerja v več kot 10.000 izvodih, Stalina pa v 5.000 izvodih.«
»Zelo dobre zabeležke o odnosih Slovenije z ZDA smo prodali v manj kot 200 izvodih, medtem ko smo Milana Kučana, prvega predsednika Boža Repeta, ki smo jo pripravljali več let, prodali v nekaj več kot 5.000 izvodih.«
»Da sem izrazila jezo glede tega, kar je v jedru ženskosti in pasivnosti, sem potrebovala tri knjige. Vprašala sem se, kaj pa je resnični vir te zgodbe, ki ji vsi služimo? Kako se ženske zapletemo v težave?«
»Ne pretiravate, ta misel globoko prežema knjigo. Eno od osrednjih vprašanj v drugih dveh knjigah trilogije je vprašanje usode oziroma nujnosti ter svobodne volje; do katere mere sami sprožimo določene stvari in s kakšnimi posledicami.«
»Je slednje skrivnostno; ali se dogaja v 'kraljestvu senc' oziroma ali je posledica zavestne volje ali pa je izraz tega, kar ti je bilo dano? Mislim, da vsak umetnik išče to mejo in se skuša postaviti na eno ali na drugo stran.«
»Pri opravljanju odvetniškega poklica sem pogosto spoznal, da so nekateri dogodki v resničnem življenju mnogo bolj šokantni, neverjetni od še tako pretresljive literature.«
»Za mnoge ženske je to, da imajo otroka, osrednja ustvarjalna izkušnja, vendar noben otrok ne ostane za vedno ustvarjen objekt, razen če je materino samožrtvovanje absolutno, kakršno ne bi moglo biti moje nikoli in kakršno dandanes ni potrebno nobeni ženski.«
»Dnevni red je destilat zgodovinske drame, ki jo je mogoče zreducirati na sprego politike in kapitala, ki je v kombinaciji nemške industrije in nacizma postala smrtonosna.«
»Tega sranja ne boste objavili. Niti besede mojega izvirnika se ne boste dotaknili, in to iz dveh razlogov. Prvič, te zgodbe so v prvotni obliki že izšle v vaših revijah, pa ni imel nihče nobenih pritožb. In drugič, če me ne boste upoštevali, bo cela založba in vsi ljudje v njej kmalu samo še spomin.«