»Sreča je, da bratomorilske vojne, ki je sledila, ni videl. Kdo ve, kako bi pisatelj judovskega in pravoslavnega rodu, ki se je imel za edinega jugoslovanskega pisca, prenesel pogled na še eno manifestacijo zla, tistega zla, ki ga je že kot otrok občutil na svoji koži, v svoji duši.«
»Protipostavitev tako kričeče nesorodnih idej deluje po eni strani disonantno, po drugi strani pa absurdno humorno, kar je pogosta kombinacija v estetiki umetniškega kolektiva freštreš.«
»Skozi prizme antiutopije, svetovne katastrofe in postnarodno-zabavne glasbe, kolektiv problematizira teme nacionalizma in populizma v množični kulturi ter poskuša nakazati povezave med nasiljem estetike in estetiko nasilja v kulturnih konstruktih, ki se prikazujejo kot zabavni in ljudski, ter med civilizacijskim propadom po takšni ali drugačni globalni katastrofi.«
