»Pot, da igram Phila Burbanka, me je odpeljala daleč od vsega, kar mi je znano, in to priznanje dela doživljam, kot da bi končal krog in se vrnil domov.«
»Čeprav industrija še vedno okreva po zaprtju zaradi covida, tega človek ne bi sklepal po razkošju izjemnih televizijskih programov, ki so jih naši člani pregledovali med izbiranjem letošnjih nominirancev.«
»To je zelo intimna zbirka. Zato so tudi izbrisana vsa imena, vsi kraji, vsi določni pojmi, čas ... V pesniškem kodu, kot ga ima, bi jo namreč preobremenili in jo naredili zasebno. Povzema trenutke, ki jih v takšni ali drugačni obliki doživlja vsak mlad človek. Premišljevanje, kje živeti, zdaj, ko je vse možno in vse odprto; dolžnost, da moraš oditi, ali dolžnost, da moraš ostati, ta odločitev se mi zdi zelo kompleksna, pomembna.«
»Od prednikov se uči strategij in načinov preživetja, kakor preberemo v njenih pesmih. Prostor mnogih dogodkov je jezik, v njem se zgodi marsikaj. In prav njemu avtorica posveča pozornost v štiridelnem prvencu Samoumevno.«
»Devet zgodb v zbirki se ukvarja z odnosi, ki se tkejo skozi čas in prostor, včasih zelo na tanko, s skorajda nevidno nitjo, včasih pa zelo boleče in skeleče. (...) To so zgodbe o srečanjih, ki se zgodijo samo enkrat, a nas zaznamujejo in določajo, pa o srečanjih, ki nas zasledujejo, čeprav si želimo, da bi se zgodila samo enkrat. Pa tudi o srečanjih, za katera smo mislili, da se ne bodo zgodila, a so se izkazala ravno za tisto, kar smo najbolj potrebovali.«
»Kordežev smeli prvenec z epskim zamahom in brez olepšav prikazuje fresko nekega časa ‒ mogoče našega, mogoče vzporednega ‒, ki ga zaznamuje prevrednotenje vrednot. V umetnosti se prastari ideali mešajo z njeno instrumentalizacijo in sestopom v družbo, v družbi pa se reakcionarne težnje mešajo z grožnjo radikalne svobode.«
»Z nagrado želimo dodati vrednost stripovskemu mediju, ki v Sloveniji kljub kakovostni produkciji že več desetletij ni prejemal zaslužene pohvale. Spisek nominirancev pa lahko služi tudi kot bralni seznam priporočenega čtiva.«
»S tem bodrilno nagovarja tako dogmatika z ukoreninjenimi privzetimi prepričanji o življenju in svetu kot čuječega potohodca, ki se v prelomnem času duhovnega prebujanja človeštva 'iz sanj o trdnosti materialnega sveta' na novo rojeva v samem sebi 'v svetlobo višjega razumevanja' in postaja opolnomočen v biblijskem pomenu besede.«
»Na razpis je prispelo veliko zelo kvalitetnih ciklusov pesmi, tako da je bila odločitev za pet nominiranih razmeroma težavna.«
»Goljeva proza 'ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku'.«
»Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene.«
»To je zbirka o minevanju in poslavljanju. Vsem znana intimna usoda, spisana na pretanjen in življenjski način, kakor da bi nas pesnica povabila v prostor, v katerem se odvija njena zgodba. A iz verza v verz nam postaja bolj in bolj jasno, da je nebo pod vodo še mnogo več kot zgolj to.«
»Škrjanec v tem delu ostaja zvest samemu sebi in svoji značilni govorici lepega in spretnega pogovornega idioma, ki beleži konkretne reči in zapisuje imena bližnjih, 'brez zadrege se vtika v vse mogoče'; si zastavlja vprašanja in je naravnan na iskanja, ki iščejo z vsemi čutili; a še vedno primarno s pogledom in pa s tipom (dotikom).«