Ključna beseda: pisateljica

»Bistvo dobrega pisanja je najti nenavadne in zahtevne zgodbe ter jih opisati s preprostim jezikom. To je umetnost velikih pisateljic in pisateljev, ki so močne zgodbe pisali zelo preprosto in lahkotno.«

»Rasizem ni tako odkrit, kot je bil v 19. stoletju, ampak je zelo pretanjen, prikrit, a še kako prisoten. Rekli so, da Pakistanci nismo civilizirani, ker jemo z rokami. V italijanski družbi sem se moral spopasti s katoliško homofobijo, doma pa z južnoazijsko in muslimansko homofobijo. Doživel sem dve različni vrsti zatiranja, ki pa jima je bilo skupno sovraštvo do mene.«

»Moja družina je bila vir številnih frustracij, kar je tudi razlog, zakaj sem tako veliko vlagala v prijateljstvo.«

»Mit genialnosti umetnika je star 200 let, govori o tem, da umetniki cele dni ležimo na blazinah, ko nas nenadoma udari muza, začnemo ustvarjati, po pol ure pa se spet uležemo nazaj.«

»Sama nisem imela tega privilegija, da bi ostala ista iz knjige v knjigo.«

»Nočem biti elitistka ali pa moralizirati o tem, kaj naj ljudje berejo.«

»Mislim, da je pomembno, kako razumemo literaturo, torej kot nekaj nedostopnega, nekaj hermetičnega, vase zaprtega in nepomembnega.«

»Saj ne gre za sam akt branja.«

»To je večplastna težava – vemo, da manj kot polovica odraslih v enem letu prebere vsaj eno knjigo.«

»Dokler dela umetnosti ne bomo prepoznali kot dela, ga začeli vrednotiti kot dela in o njem govorili kot o delu, bomo lahko pričakovali podobne udarce še naprej.«

»Sem pisateljica, se pravi, že tako ali tako ne morem biti dobra oseba, ker sem v bistvu poklicna izkoriščevalka - izkoriščam zgodbe in čustva drugih ljudi.«

»Skušam biti iskrena, ker pravzaprav nimam česa izgubiti.«

»Iskrenost se torej izplača.«

»Zdelo se mi je, da se jim niti ne sanja, kaj je pomenilo živeti na Dunaju pod Hitlerjem.«

»Na postaji so vsi jokali, tudi njeni starši, ona pa ne.«

»V tistem trenutku sem ugotovila, da sem se sklenila odpovedati žalovanju in se raje odločila za zanimivo.«

»Nekdo me je vprašal: Kako si prišla v Ameriko? In začela sem pripovedovati zgodbe.«

»Rada pišem dialoge.«

»To imam raje kot pojasnjevanje.«

»Zdelo se mi je, da se jim niti ne sanja, kaj je pomenilo živeti na Dunaju pod Hitlerjem.«

»Kako zanimivo, si je rekla, da ne jočem.«

»Verjamem, da je že sama gesta spominjanja in pripovedovanja lastnih spominov do neke mere usodna za stvar, ki se je spominjamo.«

»Rada pišem dialoge.«

»V tistem trenutku sem ugotovila, da sem se sklenila odpovedati žalovanju in se raje odločila za zanimivo.«

»Nekdo me je vprašal: Kako si prišla v Ameriko? In začela sem pripovedovati zgodbe.«

»To imam raje kot pojasnjevanje.«

»Če živiš le zato, da pišeš, kakšna ženska si potem?«

»Če živim samo za to, da sem mama, kakšna ženska sem potem?«

»Želja, se mi je zdelo, je najprej želja po življenju.«

»Za ustvarjanje umetnosti ne potrebujemo umetne inteligence.«