Ključna beseda: predstava

»Kovačič je bil pisatelj in lutkar. Kot je sam zapisal, je nehal pisati za otroke v trenutku, ko je začel delati z lutkami. To pomeni, da je ta del svoje ustvarjalnosti prenesel v lutkovno gledališče.«

»Nisem si mislil, da me bodo lutke tako pritegnile in da bom tako užival v tem.«

»Seveda sva z Davidom govorila o tem, koliko naj bo moj lik podoben Weinsteinu, kar mislim, da niti ni. Z njim nisem imel zadostnega odnosa ... Škandal je prej izhodiščna točka za razmislek o načinu obnašanja, ki obstaja že stoletja.«

»Ženske so se tako dolgo bale izgube svojih služb, da so bile pripravljene ogromno pretrpeti. Upam, da se to spreminja. Izjemno pomembno je, da se o tem pogovarjamo.«

»Lik se mi je zdel velik izziv, drama pa zelo dobra, tako da me ni bilo treba dolgo prepričevati, da sem sprejel.«

»Seveda. V Hollywoodu so se zgodile že veliko bolj čudne stvari. Bilo pa bi težko, ker si ne predstavljam, da bi ženske hotele sodelovati pri kakem njegovem projektu – in če bi sodelovale, bi jih križali.«

»Fein je absolutno negativen lik – ni pa niansiran. Malkovichevo rentačenje je enodimenzionalno, celo monotono. Umetno so ga odebelili in Mamet, ki je predstavo tudi režiral, poskuša izsiliti smeh na podlagi tega, da je protagonist pretežek, kot da je to najboljši način, da se ga sesuje. Daj no, David, lahko meriš višje.«

»To je ciklično in je cinično. Gre za utrjevanje dinamike moči na odru in za njim, za to, da je mlada in neizkušena igralka postavljena ob hollywoodskega zvezdnika. To je utrjevanje sistema, ki naj bi ga predstava kritizirala, in je prispevek k družbi, v kateri se zdi smeh sprejemljiv odgovor na tako vedenje. V več pogledih zapravljena priložnost.«

»Satira manipulativnega mogula je neverjetno štorasta: kljub močni prezenci Johna Malkovicha je predstava redek primer Davida Mameta, ki je zdrsnil pod svoj standard.«

»Nisem prepričan, da je Feinova zgodba – in zgodba moža, ki ga je navdahnil – tako preprosta. Bitter Wheat bi bila občutno boljša predstava, če bi bila bolj poglobljena. Če predpostavljamo, da jo je bilo sploh treba napisati.«

»Isto neiskrenost, kot so jo premogli vsi Miramaxovi filmi sredi devetdesetih.«

»Gre za tipsko podajanje vlog, ki ga je primerjal z lutko.«

»Baal ob sebi ni imel veliko konstantnih ljudi, med bolj prisotnimi so bili le mama, glasbenik Ekart in ljudje v gostilni.«

»Potrebne veliko narcisoidnosti, da se lahko kot umetnik dvigneš nad družbo.«

»Kristusovska naloga popravljanja sveta se je med umetniki v zadnjem času močno radikalizirala.«

»To ni naloga umetnika.«

»Zavedala sem se, da bom morala ustvariti baletno predstavo onkraj baletne predstave.«

»Kje vi živite in ustvarjate, kje nastajajo tako originalne, vrhunske predstave, danes, ko se ves svet utaplja v površnosti in potrošništvu?!«

»Projekt mi je zaupal Leonard Jakovina - direktor Baleta Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb.«

»Name je zares fascinantno vplival moj mentor, velika osebnost, sloviti Maurice Bejart, eden največjih koreografov vseh časov.«

»Na naši skupni poti me bo občasno oblivala vročica, ki bo vsakič znova postavila vprašanje, kako iti naprej.«

»Kako odpirati nova in nova vrata v skupni stavbi človeškega Babilonskega stolpa, v katerega mislimo, da smo ujeti? Ali smo res?«

»Kljub vsemu se ves čas odločamo. Naj ostanem ali grem.«

»Pred nami je pot, skupna pot: neznana, vznemirljiva, polna vsega, kar bomo skupaj doživeli ‒ in tudi vsega, česar ne bomo. Ampak kaj zdaj? Vstopimo skupaj skozi ta vrata in jih pustimo priprta; za moje nekdanje izkušnje in za naše skupne stopinje, po katerih bom vodil sebe in vas.«