Ključna beseda: razstava

»Kdor sanja električne ovce, mu ni treba prvemu postati posthuman.«

»Letališča so simboli premikanja in potovanj, odletanja in priletanja, poti in spoznanj. So tudi točke identifikacije. Poimenovanja letališč so ena teh. Vzleti in pristajanja nacije.«

»Fabergejeva zgodba je svetovno znana, nekoliko manj pa je znano, da je svojo edino podružnico v Evropi odprl prav v Londonu.«

»Njegovi izdelki so bili v Veliki Britaniji tako priljubljeni kot v Rusiji.«

»Skupinska razstava brez osrednje teme je ad hoc odziv na ta vmesni, čudno nepredvidljivo-neobvladljiv čas, ko smo vsi skupaj, a vsak zase (doma in v svetu).«

»Nastala so čudovita, edinstvena dela, edicija 1/1 prav za to priložnost.«

»Verjel je, da je umetnost za vsakogar, podobno kot v naši dvorani menimo, da je šah za vsakogar.«

»Pomembni pri tem so avtorjevi vzporedni svetovi, ki se razgaljajo v zapisanih mislih, prostorskih instalacijah, nizih fotografij in se stalno in neprestano naseljujejo tudi v njegove slike.«

»zaznamujejo šarm, humor in svojstvena poetičnost«

»Njene ilustracije sledijo tradiciji, a hkrati z njo niso obremenjene, jo presegajo ter ubirajo sodobno noto in nosijo samosvoj osebni glas«

»Telo, ki ga posedujemo in ki mu pripadamo.«

»Moje delo je delo režiserja.«

»Realni tukaj in zdaj njenih odsevov, oblakov, hribov ali mesta v nastajanju je univerzalen in brezčasen, v dotiku s sanjsko razsežnostjo, ki prosto prehaja med zunanjo podobo in notranjim doživljanjem.«

»Čas, da na stežaj odpremo vrata umetnosti.«

»Zec z obema cikloma postavil pomnik dogajanju v času, ki ga živimo.«

»V mojih delih so vsepovsod tudi očesca, planeti, sonca, ki nekako spremljajo gledalca in mu spreminjajo očišče. To se mi zdi pomembno, saj se običajno, ko gledamo sliko, zapičimo v nekaj točk na njej in se fokusiramo nanje. To so ta očišča in ta nas gledajo in stimulirajo.«

»Ideja se mi je porodila, ko sem ob morju pil kavo in skozi okno videl horizont, ko je mimogrede mimo priplula jadrnica, a jaz sem videl samo jambor.«

»Čeprav je zelo poenostavljeno, vsak lahko razume, kakšna dinamika in poezija je lahko v Mediteranu.«

»Tu pa je razstava v majhnem prostoru, v katerem sta le en ali dva obiskovalca, vsakemu pa je omogočen tudi pristen stik in pogovor z avtorjem, ki pokomentira svoje delo.«

»Zdaj sledijo razstave, zato je pomembno, da slike prenesem iz ateljeja in vidim, kako učinkujejo v nekem drugem prostoru. Čeprav je tu prostor majhen, pa mi vseeno da dober podatek o tem, kaj narediti za celoten ambient.«

»Ker se zaveda, da je fotografija predvsem užitek, zadovoljitev skopične pulzije, uživanje v pogledu in dajanju v gledanje.«

»Kako delujejo kot ustanova, kaj ponujajo, kako delujejo znotraj hiše in kaj so tiste dejavnosti, ki jih lahko v času zaprtja izvajajo.«

»Ta že dolgo išče ustrezno rešitev, saj trenutne zmogljivosti ne zadoščajo obsežnemu gradivu, ki ga ima v hrambi.«

»Z vsakim svojim projektom se trudim izzivati racionalno in trezno, tako da dam glas intuitivnemu, eklektičnemu in intimnemu. Ne maram uniformiranosti.«

»Vedno dajem prednost kakovosti, natančneje materialom, ki bodo prestali test časa, in predmetom, ki bodo že s tem, da so oblikovalsko brezčasni in kakovostno dolgotrajni, tudi trajnostni.«

»Mozaik je postal del mene – postal je moj jezik. Mozaični koščki, tesere, so postali črke moje abecede, mozaične linije stavki, ki so se vili drug za drugim. Začeli so sestavljati prozo in poezijo – moja umetniška dela.«

»Primorski slovenski rod se je bil skozi zgodovino prisiljen za svoj obstoj boriti veliko bolj in neprimerno bolj odločno kot osrednji del njegovega naroda. Tako kot so se v tujino selili predvsem korajžni in ambiciozni, so doma ostajali trmasti, navezani na svojo zemljo in narod, oboji pa uporni in domoljubni. Zaradi burne zgodovine. Zaradi lege njihove pokrajine in stikov z drugimi narodi so Primorci vedeli, da svet ni le njihova dolina, da so še drugačni ljudje in drugačne kulture. Ker pa so bili ogroženi že zaradi velikosti in moči soseda, so po zakonitostih življenja razvijali svoje obrambne mehanizme, trdoživost, ponos, kulturo in upornost.«

»Les s svojo od sonca zbledelo barvo in z vonjem po soli in morju pooseblja aktualno krizo, hkrati pa predstavlja simbol upanja.«

»Umetnica v svojih delih ustvarja povezave z nezavednim, kjer v vseh nas tudi tičijo vzroki za težave ali travme iz osebne zgodovine.«

»Lik Lone Verlich se nemo ozira v svoj čustveni in duševni svet, svet sanj in fantazij, ki ga pravzaprav nezavedno obdaja.«