»Dixov cikel zdel izjemno primeren. Čeprav se navidezno naslanja na Matejev evangelij, gre v resnici za pripoved o nacizmu, vojni in trpljenju, ki ga je Dix kot vojak izkusil na frontah obeh svetovnih vojn.«
»Dalí se je s svetopisemskimi motivi ukvarjal skozi prizmo barvite nadrealistične simbolike, pogosto v povezavi z mistiki, kot je sv. Janez od Križa, in literaturo, kot je Miltonov Izgubljeni raj.«
»Njuna dela kljub različnosti – Dixove temne, ekspresivne risbe in Dalíjeva nadrealistična, skoraj vizionarska poetika – povezuje skupna duhovna os, ki presega umetnost: vera, trpljenje, odrešenje in pričevanje časa.«
»Vsi veterani, ki smo ali so vojno preživeli na položajih z odprtim orožjem, pripravljeni na strel ali pa tudi streljali, se počutijo slabo, da se po prsih trkajo tisti, ki jih na položajih največkrat nismo srečali.«
»Umetnost je pogosto v službi politike, v najširšem pomenu besede, kot oblika mehke moči za vzpostavitev in reprodukcijo nacionalne identitete in drugih ideologij, hkrati pa umetnice in umetniki posedujejo moč, da v grobi in rigidni družbi z mehkim pristopom naslavljajo ključna vprašanja sodobnega človeka.«
»Glasbeniki skozi modo izražajo svojo identiteto, sporočila in ustvarjalnost, modni oblikovalci pa črpajo navdih iz glasbenih slogov in ikon. Ta preplet ustvarja močno vizualno in zvočno estetiko, ki oblikuje trende, vpliva na množice in premika meje umetniškega izražanja.«
»Nadaljujemo s sinergijo glasbe in mode v 19. stoletju. Med drugim hranimo odlitek roke skladatelja Franza Liszta, ki je imel v tej viteški dvorani koncert, kar je bil najpomembnejši kulturni dogodek 19. stoletja na Slovenskem.«
»Dotaknemo se tudi sociološkega fenomena dame za klavirjem. V naši zbirki imamo krasne upodobitve dam s klavirjem, kajti klavir je bil osrednji inštrument v življenju dame, ta veščina je prinašala večje ženitvene možnosti.«
»Osnovni cilj projekta je bil prav skrb za te donirane grafike. Z novo depojsko omaro ter vitrinami smo poskrbeli za primerno hrambo. V avli gradu Dobrovo pa smo v sklopu projekta pridobili digitalizirane zemljevide in prikazali zgodovino Brd od 16. stoletja dalje ter razvoj vinogradništva in vinarstva v Brdih.«
»Odslej bo torej grad, ki je bil obnovljen zaradi Mušiča, veliko boljše izpovedoval Mušičevo delo, kar je bila tudi dolgoletna želja Občine Brda. Skozi vsebine, ki se dotikajo grofa de Baguer in briške naravne dediščine, pa bo grad pripovedoval tudi o za Brda značilnem prepletu krajine, kulture in tradicije.«