»Bog sklene izbrisati človeštvo kot kazen za to, da mu je uničilo njegov krasni vrt. Edini, ki bi ga rad rešil, je Satan – brez človeštva je namreč izgubil svojo službo, on pa je večen lik. Grozno je imeti večno življenje, ne pa službe. Zato poišče mlad par in skuša Boga prepričati, da sta to nova Adam in Eva. Tako bo lahko Bog vendarle uničil "človeštvo". Vse skupaj je komedija.«
»Ne bo Bog, kakršnega smo vajeni. V filmu je Bog narava. Toda narava, ki govori. Oživil jo bom s pomočjo animacije, saj je v prizoru z Bogom vsaj 15 živali. Ne bo enostavno, saj mora delovati realistično. In bo tudi zelo drago. Ampak scenarij je dober; smešen bo za tiste, ki so radi užaljeni.«
»Kamor koli hočeš iti, bo šel s tabo, ker je preprosto dobra oseba. A obstaja težava: zaljubi se v lepo mladenko, ki je v težavah. Dekle ima težavnega očeta (...). Izgubil je ves denar, tudi tista sredstva, ki so bila zbrana za bolnega brata ljubljene našega inženirja. Denar je bil namenjen rešitvi dečka. Zato se ta mlada ženska odloči, da bo denar zaslužila sama, da bi plačala zdravnike, in sicer tako, da postane prostitutka. Odide v Sankt Peterburg, nato pa protagonist izgubi sled za njo. Nato se tudi on preseli v Sankt Peterburg in postane raznašalec pic, da bi preživel. Vse ostalo pa boste že videli v filmu.«
»Odraščal sem v državi, ki jo je razdejala vojna. Pri 11 letih sem dneve in noči preživljal v zakloniščih, medtem ko so mojo domovino in moj domači kraj bombardirali. Nikomur ne bi mogel zaželeti takšnega uničenja.«
»Na zadnjih slikah so v ospredju motivi čakanja, opazovanja, stanja, zrenja, neke vrste stanja zaustavljene in preusmerjene pozornosti, ki je v postdigitalni dobi fragmentirana na multiple 'ekrane'. Ne zanima ga pikselacija, ampak vstop v digitalno drobovje slike, kjer je konkretnost podana kot abstraktna informacija.«
»Gre za zgodbo o zdolgočasenosti, osamljenosti in iskanju prijateljstva v nadvse čudnih okoliščinah. Sam verjamem v dobro ljudi in se mi zaradi dogodkov po svetu včasih zdi, da sem zaradi tega tudi malo naiven. Vseeno verjamem, da z vsako malenkostjo, ki jo naredimo, spremenimo svet na bolje, tudi če nismo zares superjunaki.«
»Zase ne morem trditi, da sem točno takšen, kot so liki v tej zgodbi, čeprav verjamem, da bi nekateri zame mogoče to lahko trdili, a vseeno izhajam iz sebe in se z njimi vsekakor lahko poistovetim. Ta film vidim kot priložnost, da po sodelovanjih z različnimi avtorji, v različnih formatih in žanrih posnamem nekaj povsem svojega, absurdnega in zabavnega na način, kot ga v tem prostoru po mojem še nismo vajeni.«
»S filmom želim na realističen način prikazati dinamiko odnosov med posamezniki v različnih življenjskih obdobjih, ki so odraščali v družinah, v katerih so bili žrtve različnih oblik nasilja. Sprašujem se, ali je mogoče prekiniti krog nasilja, ki se pogosto prenaša iz generacije v generacijo in ko žrtev postane nasilnež.«