Ključna beseda: skupnost

»Skrbno ga moramo gojiti in vsestransko krepiti to skupnost, da nam bo vselej, zlasti pa v odločilnih preizkušnjah vzbujala upanje in krepila samozavest, dajala zavetje in pogum, krepila solidarnost in našo pripadnost.«

»To je nekaj najlepšega, ko lokalna skupnost v bistvu povabi v svoj majhen kotiček ves svet.«

»Pristnost. To, kako stvari niso zaigrane.«

»Zelo je dobro, prej smo gledali cirkus, gledali smo nekoga, ki je na vrvi in dela salte. Fino mi je, ker je veliko stvari.«

»Vzdušje je fantastično, dogajanje se zavleče pozno v noč.«

»Pokopljite jo s sračjim gnezdom na glavi.«

»Labodji spev je iskren poklon ne samo 'Patu', ampak vsem pionirjem skupnosti LGBTQ.«

»Izbira prostorov in skupnosti sodela je bila naključna in intuitivna, z željo po nabiranju čim bolj raznolikih zgodb o možnostih skupnostnega delovanja.«

»Človeška vključitev vedno pripelje tudi napake; in v tem kontekstu lahko razumemo tudi povezavo posnetkov z maketami prostorov. Vsem smo hvaležni za deljenje zgodb – naj gre za zdrse ali uspehe.«

»V okviru pričujoče razstave skupnostno naravnanost razumem kot obrambo pred pospešenim družbenim sistemom 'organizirane osamljenosti', kjer spodbujamo hiperindividualizem, delujemo kot konkurenčni subjekti ter skrbimo predvsem in zgolj zase. Kot edina okolja, znotraj katerih se lahko temu upremo, stopajo v ospredje skrbne skupnosti, ki jih prepoznavam tudi v kreativnih/umetniških produkcijskih prostorih. V tovrstnih prostorih, ponekod pasivno in drugod aktivno, gojimo podporo, soodvisnost in pripadnost.«

»Samo, da igramo.«

»Vsako uničenje je hkrati gradnja nečesa novega.«

»Ideja za geslo se je porodila ob izkušnji iz leta 2020, ko se je zdelo, da po (pre)dolgi ustavitvi javnega življenja zaradi epidemije vsi komaj čakamo, da se ponovno (z)družimo, a se je izkazalo, da smo se v obdobju, ko so nam prepovedovali fizično bližino, nalezli tudi socialne distance. Da smo se zaprli v mehurčke, ki jih bo težko razb(lin)iti, in se preprosto odtujili drug od drugega.«

»Sprijazniš se ne. Naučiš se z njo živeti. Sprejmeš dobre in slabe stvari.«

»Kot da bi mi nekdo s koprivami hodil po roki.«

»Začelo se je z bruhanjem, vendar zdravniki niso pomislili na diagnozo multiple skleroze, ker sem bila tako mlada. Po tem sem začela nerazločno govoriti, pojavila sta se mi dvojni vid in povešenost desne strani obraza.«

»Včasih smo o MS vedeli bistveno manj kot danes. Pred očmi smo si pogosto naslikali le invalidski voziček in žalostno življenje. To ni res. Bolezen ne izbira, to je res. Vsak posameznik pa lahko, ob prilagajanju in ustreznem zdravljenju, vseeno opravlja službene obveznosti, se ukvarja s športom, si ustvari družino … MS mi je bila dana. Ne ukvarjam se s tem. To je moje življenje.«

»V vsakem hudem je nekaj dobrega – če ne bi imeli multiple skleroze, ne bi vedeli, da obstajamo in se ne bi poznali.«

»Vsaka sprememba v telesu je najprej en velik vprašaj pri nas samih. Začelo se je z meglenim vidom, mravljinčenjem, to je trajalo en mesec, ampak temu nisem posvečala veliko pozornosti, čez nekaj let pa se je ponovilo.«

»Osrednji del je velika miza, ki združuje obiskovalce, pri čemer si ne kažejo hrbta, temveč stojijo drug proti drugemu, s tem pa ustvarjajo že neko skupnost, povezanost in vzpostavljanje dialoga.«

»V takšnih primerih se notranji javni prostori skupnosti sicer izkažejo za izjemno pomembne povezovalne elemente ravno v času gospodarskih, zdravstvenih ali naravnih kriz, zato je njihov obstoj ključnega pomena za najširšo skupnost.«

»Danes se v zadružnih domovih odvijajo administrativne, zdravstveno-varstvene, društvene, kulturne, športno-rekreativne in storitvene dejavnosti.«

»Zadružni domovi še danes izstopajo, saj gre praviloma za največjo stavbo v krajevni silhueti.«

»Zadružni domovi odpirajo širše teme družbene povezanosti, ki odgovarjajo na vprašanje, kako naj kot družba sobivamo v raznolikosti in preprečimo zapiranje v fizične ali mentalne trdnjave.«

»Konservatorji dajemo ljudem navodila, kakšne naj bodo hiše in kako naj v njih živijo, tako to ljudje občutijo.«

»Seveda so zato prejeli pismo spomeniške službe, v katerem je pisalo, da se verjetno zavedajo, kako pomembno hišo imajo, saj da so bili vsi strokovnjaki pri njih, in da kljub temu želijo v črtni kuhinji narediti stranišče. Zato naj ga takoj odstranijo.«

»Na začetku je bilo veliko negodovanja, poslušaš očitke za nazaj, čeprav nisi kriv, a potem je dialog, ki zdaj traja že nekaj let, stekel in je nenadomestljiv.«

»A lastniki in podjetja bodo morali stopiti skupaj z ljudmi, če bodo želeli ohraniti javno dediščino.«

»Ta je zgodovinsko in urbanistično nedvoumno dediščina, ampak zaradi glasu manjšine občina ni pripravljena storiti koraka, da bi bila tudi formalno kulturno varovana. To so lahko dolgi in mukotrpni procesi.«

»Ko se bo zid uničil, ga bodo vsi popravljali. Kolegi arhitekti iz Italije si po vseh teh letih pridejo ogledat zid in se iz njega celo učijo.«