Ključna beseda: slikar

»Z razstavo želimo predstaviti večplastno ustvarjanje Sedmaka. Ne zgolj kot slikarja, grafika in risarja, ampak tudi kot ilustratorja.«

»Izbor del v različnih tehnikah zajema vsa obdobja Sedmakovega ustvarjanja in njegovega skoraj 50-letnega opusa.«

»Če najdeš pravo besedo ali pravi predmet, bo prenesel salto mortale, ki ga narediš kot pesnik ali kot likovni umetnik. Če tega ni, pa vse razpade in ni uporabno.«

»Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega.«

»Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.«

»Ostanki barve na klasičnem majhnem formatu nudijo vpogled v sproščeno slikarsko gesto in v obliki naključnih madežev nastopajo kot abstraktni spodbujevalci domišljije.«

»S svojo slikarsko igrivostjo in naključnostjo poglobijo kontrast, ki se vije skozi celotno razstavo: živahne, optimistične barve, ki slikajo temačno vsebino, hitro ustvarjanje osnovnih risb, a dolgotrajno nanašanje barv na platno, neobremenjeno koncipiranje idejnih prebliskov in njihov premišljen dialog z zgodovino umetnosti.«

»Naslov Lepa reč! pa, kot zapiše, pod krinko domačega frazema tolmači avtorjev pristop k upodabljanju protislovja sveta, hkrati pa ga vrednoti na zanj značilen dvoumen način.«

»Kot predšolski otrok sem vedel, sem hotel, sem želel, vonj barv – in slikati.«

»Velik format – z njim je križ. Platno je najprej treba napeti, nato preparirati, potem pa imaš še skrb, da bo tvoja koncentracija zdržala ne le eno uro, ampak cel teden, mesec. To je tako, kot bi pisal roman, medtem ko je risba bolj podobna pesmi.«

»Janez Bernik je bil eden prvih slovenskih informelistov. Iz tradicionalnega slovenskega figuralnega modernizma je prestopil v abstrakcijo, s katero je nastopal v velikih reprezentančnih razstavah, ki so krožile od Evrope do Severne Amerike.«

»Resnično ozadje vsega tega Kregarjevega 'iskanja' ni prekipevajoč in v vse strani kompliciran temperament, ki bi bil poln problematike in napetosti našega časa, temveč je ravno nasprotje vsega tega: puščoba, praznost in dolgčas, ki si namesto skromnega umetniškega zadoščenja, kakršnega mu upodabljanje življenja in stvari brez strasti ne more nuditi, išče nadomestila v artističnih novotarijah, trikih in modnih fintah.«

»Stane Kregar je v svojem obsežnem in kvalitetnem opusu utiral slovenski umetnosti nova pota in tako prispeval velik delež k njeni afirmaciji v svetu.«

»Kipar Stojan Batič se je denimo spominjal, da je Kregar kot duhovnik poročil Zdenka Kalina, Marij Pregelj pa je ob tej priložnosti igral na harmonij.«

»Ne oponaša sveta, ampak pripoveduje, kako avtor gleda na svet, menjave letnih, dnevnih, človeških in osebnih časov. Iz svojih spoznanj dela slike, oblike, barve. Pripoveduje o njih iz sebe samega.«

»Ničesar noče delati na pamet, obenem pa prepušča podobo izpiranju.«

»Ko tako za vsako potezo išče mimetično oporo, tako obenem kaže, kako ni v tem, kar imamo za opore, v resnici nobene opore.«

»In kaže tudi, kako to, kar doživljamo kot figuralnost, vznika iz principov, ki jih imamo za abstraktne, in se vrača k njim.«

»Oblikovno in s tem formalno logiko mojega starejšega slikarstva mi je uspelo nekoliko potisniti v ozadje in v ospredje pripeljati strukturno logiko slikarstva barvnega polja.«

»Avtorjeva kontinuiteta slikarske prakse pa se nakazuje tudi v obravnavi motivov gobic in ptic, toda tokrat v še bolj reducirani barvni in pripovedni paleti.«

»Imel sem obdobje, v katerem sem naslikal vse Črnjane, ki so drugače, posebno živeli, tista razstava je bila kar odmevna.«

»Velikokrat sem se poistovetil tudi z ljudmi z roba, tudi njih sem risal.«

»Prežihov Voranc je opisoval težko življenje kmečkih, delavskih ljudi. Tudi meni kot otroku ni bilo vedno lahko.«

»Delavske zgodbe so mi bile blizu, videl sem se v njih. Jedli smo samo črni kruh, ki je zdaj postal zelo cenjen.«

»Skromni smo bili, a je bilo v vseh drugih pogledih življenje zelo bogato.«

»Lahko rečemo, da je to edinstvena razstava o van Goghovem zadnjem obdobju oziroma njegovih zadnjih 70 dneh.«

»Avtor spajanje nepričakovanih in ekstremnih situacij ter ujetost med realnim in imaginarnim ilustrira s formulirano shemo kvazisinhronih figur, ki se iz portretov spreminjajo v karikature, distinkcija med konceptom feminilnega in maskulinega pa doživi izrojen kolaps, definiran z upodobljeno perverzijo, erotizmom in naborom po platnu raztrošenih falusov in vulv.«

»Z nedefiniranimi, zabrisanimi in nerazpoznavnimi obrazi ekspresivnih linij, postavljenimi v brezmejen, monokromen prostor.«

»Ustvarjanje Široka je nagnjeno k eklekticizmu, njegovo ustvarjalno zorno polje je izredno široko in njegove čutne zaznave globoko senzibilne; v tem duhu nastajajo dela, ki so močno senzibilna, barvno intenzivna in gestualno izrazito nabita.«

»Med bolečino in blaženostjo.«