Ključna beseda: slovenski film

»Studio z letošnjimi investicijami lahko omogočil vzporedno tehnično opremljenost vsaj dveh filmskih projektov.«

»To je še posebej pomembno v obdobju, ko beležimo izredno veliko produkcij nacionalnega filmskega programa.«

»Imamo odličen program raznovrstnih filmov, zato pozivam občinstvo, da jih podpre, gleda in komentira skupaj s filmarji na projekcijah v Areni, Istrskem narodnem gledališču in Kinu Valli.«

»Karpo je bil, je in bo povsod, kjer je film: v kinoteki, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na Liffu v Cankarjevem domu, na filmskih festivalih po Evropi, na premierah debitantov in na retrospektivah starejših kolegov; vselej je tam, kjer je slovenski film. Njegova predanost filmu je popolna in nam vsem za vzor.«

»Karpovi liki posameznikov pogumno kljubujejo času, avtoritetam in uniformiranosti; njegovi filmi s provokativnostjo, ki je vselej tudi duhovita, z drzno kompozicijo kadrov in montažo ter z veseljem do eksperimentiranja in raziskovanja filmske forme še danes navdihujejo mlajše generacije filmskih avtorjev in gledalcev in so obenem še zmeraj nadvse aktualni.«

»Na isti način opazuje družbo, pri čemer poetične ravni nikoli ne ločuje od politične. S tem doseže svojevrstno osebno ekspresijo, ki jo označuje tako ironična distanca kot iskreno sočutje do človeka v večkulturnem prostoru.«

»Biti ustvarjalec – to je neizmerna sreča ... Mimo osebne, družinske sreče je to najvrednejše, kar lahko človek doživi: dajati iz sebe nekaj drugim ljudem, pritegniti jih s svojo predstavo sveta, jih pripraviti, da jokajo ali se smejejo.«

»Živimo v svetu, ko so klasične vrednote izginile, za kar so po njegovem mnenju odgovorni osnovni sistemi, kot so šola, družina in Cerkev, ki so odpovedali, 'da o politiki, gospodarstvu in kulturi sploh ne govorim'.«

»Gore so v njenih filmih pridobile mitske razsežnosti, iz njenih gibljivih slik pa je vselej izžarevalo hrepenenje po višavah.«

»na vsebinski ravni združuje najpomembnejši slovenski filmski ustvarjalni par, obenem pa Milko Badjura simbolno postavljajo v luč in na mesto, ki ji v zgodovini slovenskega filma pripada.«

»V zadnjih dveh letih lahko rečemo, da smo v odličnem sodelovanju s SFC-jem pa tudi s Slovensko kinoteko in z nemškimi partnerji dosegli izjemno promocijo, vidnost in prisotnost slovenskega filma in s tem tudi slovenskih filmskih ustvarjalk in ustvarjalcev, kar je eden od prioritetnih ciljev SKICE Berlin pa tudi kulturne diplomacije.«

»V letu 2023, ko je Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, bo promocija po mojih besedah rekordna.«

»Nobena retrospektiva slovenskega filma, ki je omejena na izbor, seveda ne more odgovoriti na vprašanje, kaj so glavne značilnosti in posebnosti slovenskega filma, naj gre za njegove zgodnje začetke, obdobje znotraj jugoslovanske kinematografije ali za obdobje po slovenski osamosvojitvi. Morda na to vprašanje skoraj lažje odgovorimo, če se vprašamo, kaj te značilnosti niso. Torej, kaj niso posebnosti slovenskega filma.«

»Nasprotno: slovenski film je predvsem panorama avtorskih poetik, za katere je značilno, da se ne odzivajo na trende, ampak iščejo svoj lastni tematski, estetski in avtorski izraz. To, po drugi strani, spet ne pomeni, da je slovenska kinematografija polna avtorjev s kontinuiranim in prepoznavnim filmskim obrazom; veliko več je režiserjev, ki iz filma v film iščejo in izumljajo nove filmske jezike in pristope.«

»Direktor fotografije je edinstven poklic, ki ga v enaki meri zaznamujejo tehnična in tehnološka spretnost ter umetniška tankočutnost in talent.«

»Žal je bila v tem dominantno moškem poklicu izjema prejšnjega stoletja in vidno odrezana od večjih produkcij in celovečernih igranih filmov, pri katerih je občasno sodelovala kot asistentka ali fotografinja na setu.«

»Po njeni upokojitvi pa je v Sloveniji poklic direktorice fotografije med ženskami skoraj popolnoma izginil.«

»Če želimo podpreti slovenski film, ga bomo morali okrepiti v vseh njegovih delih.«

»Izjemno vesel in počaščen sem, da so naše delo nagradili in ga še nagrajujejo gledalci.«

»Preteklo leto je bilo izjemno uspešno za slovenski film, kar so v ogromni meri nagradili tudi obiskovalci.«

»Radio postane film. Ne igrani, ne dokumentarni, ne animirani film – ampak vse to. V eksperimentalni maniri zložen v povsem samosvojo kompozicijo z vmesnimi poetičnimi prebliski.«

»Izhodišča za zgodbe so resnična, podprta s pričevanji poznavalcev, vse drugo pa je plod domišljije in ustvarjalnega zanosa avtorjev.«

»Glasba v filmu Pošvedrani klavir je tudi sama pošvedrana, vendar duhovita, kot je duhovit film sam. Prek nje se potopimo v klavir in zgodbe, ki ga ovijajo. Ko avtor v filmu molči, njegova glasba še kako pripoveduje.«

»Morda se Slovenci ne zavedamo čisto dobro, koliko je film vseobsežen, kako veliko ljudi lahko doseže, koliko je pomemben kot kultura, umetnost ter industrija, ki ustvarja veliko delovnih mest.«

»Imamo zelo talentirane avtorje in posebne univerzalne zgodbe.«

»Na Ministrstvu za kulturo se zavedamo, da je bil slovenski film v zadnjih letih finančno podhranjen, kar smo v proračunih za prihodnje dve leti spremenili na bolje.«

»Največje uspehe slovenski film žanje prav s kratkimi filmi, kjer je potreben predvsem talent. To pa hkrati predstavlja tudi izzive za prihodnost.«

»Da bomo prebili meje s celovečerno formo, bomo morali pogumno zagotoviti konkretno povečano količino sredstev. V Sloveniji so talenti, znanje, v tem trenutku generacija predvsem mladih avtorjev, ki sodijo v sam evropski vrh.«

»Film govori o ženskih glasovih, ki so bili skozi zgodovino preslišani, zavračani in zatrti, danes pa imamo priložnost, da o tem spregovorimo in obenem tudi začutimo vso bolečino, ki so jo morale ženske nekoč pretrpeti zaradi patriarhalno strukturiranih odnosov.«

»Imamo evropskega oskarja 2022. Imamo izjemno talentirano režiserko Urško Djukić in imamo kinematografijo, ki sodi v sam vrh evropskega filma. Želim si, da bi v Sloveniji lahko podpirali nadarjene filmske ustvarjalke in ustvarjalce ter omogočali boljše pogoje za ustvarjanje filmov v Sloveniji.«