»Nagrade sem se zelo razveselil, saj prihaja iz drugega kulturnega okolja. Po odzivih sodeč je film očitno nagovoril kitajsko občinstvo. Vsako priznanje za film je lepa potrditev ne samo mojega dela, ampak tudi dela celotne ekipe.«
»Kitajska je izjemno veliko in hitro razvijajoče se filmsko tržišče. Iz naše filmske zgodovine poznamo dober primer slovenskega filma, ki je navdušil kitajsko občinstvo. Takrat je to bil film Kekec, danes je Orkester. Čestitke Matevžu Luzarju, ki je s svojo režijo uspel prepričati tako zahteven kulturni prostor kot je Kitajska.«
»Damjan me je pred leti ustavil na Metelkovi, ko sem tam delal neko svojo predstavo in ravno lepil plakate. Rekel mi je, da pripravlja neki film, da me je videl v enem od akademijskih filmov, in me povabil na neko poskusno snemaje.«
»Ob nastanku filma se kot otrok nisem zavedel brezčasnega sporočila tega filma, ki nam govori, da ljudi najbolj določa samo ena stvar: njihova človečnost. Z restavrirano različico filma bomo ohranili umetniško delo in to pomembno sporočilo.«
»Slovenski film bo prek knjižnic dosegel širši segment populacije in pridobil novo občinstvo, kar je še posebej pomembno za okolja, kjer ni lokalnih kinodvoran in je dostop do domače filmske produkcije omejen na redke ponovitve v rednem TV-sporedu ali na storitve na zahtevo.«
»Uspehi dokazujejo, da imamo na nacionalnem filmskem področju ogromno potenciala. Če ga želimo v polnosti izkoristiti, moramo ponuditi ustrezno okolje, predvsem pa znatno povečati finančna sredstva, ki jih za film namenjamo v Republiki Sloveniji. Upam in želim si, da bo filmsko in avdiovizualno področje postalo gospodarska in kulturna prioriteta prihodnjega obdobja.«
»Strah nas je čustev, ampak to je Slovence vedno, v času korone pa nas je strah še bolj. Navadili smo se na strah in na neobčutljivost. Danes nas trupla na naših mejah več ne ganejo. To se ne bi smelo zgoditi.«
»Glede na to, kako malo se država briga za slovenski film, dosega slovenski film kljub vsemu v tujini velike uspehe. Na leto naredimo nekaj filmov, in to so res neverjetno dobri filmi. Država pa nič.«
»Premiera 17. decembra 1991 je bila v prepolni Linhartovi dvorani; zunaj je ostalo vsaj 200 ljudi, ki so jih nato na našo prošnjo spustili v dvorano. Ljudje so stali in sedeli na stopnicah, aplavz ob koncu filma pa je bil najboljša potrditev, da smo ustvarili nekaj lepega.«