»pogoltna usta spomina z lakoto // po dotikih rok otrok, podanih / v iskrenju tipov, tonov in likov, / da človek samo čuti in se čudi // in použiva, kaj vse počnejo čuti, / med njimi najbolj vonj, kralj spomina / in njegova kraljica beseda.«
»zarasli z jezikavimi izmišljijami // se važno otepamo z dozorelostjo / in stikamo za založenimi slepili, / da bi zjecljali, zakaj smo postali, // kar smo, in kako smo ostali pred/ iztekom trajanja globoko v sebi / samo malo večji otroci.«
»Danes zaznamujemo evropski dan spomina na genocid nad Romi. Izkazujemo spoštovanje stotisočim romskim žrtvam holokavsta ter obnavljamo svoja prizadevanja in zavezanost k enakosti, vključenosti in sodelovanju Romov.«
»Spomin na preganjanje Romov je evropska kolektivna dolžnost, ki nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno diskriminacijo. Sovraštvo, rasno motivirano nasilje in etnično profiliranje v Uniji, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, nimajo prostora.«
»da nam je bila naša samostojnost zaradi svetovnega spleta okoliščin na neki način podarjena, po drugi strani pa so začeli tudi spoznavati, da bo treba za ta dar trdo delati in ga obraniti, če ga hočemo imeti.«
»Obstaja poezija, za katero bi lahko rekli, da ima značaj vode. Ki se v bralca nataka skoraj neslišno in precej počasi. Poezija, ki ji je treba pustiti nekaj časa, da se je nabere do tistega roba, čez katerega se potem ulije v polno in temeljito bralsko doživetje. Zdi se mi, da je Peter Kolšek pisal predvsem poezijo te vrste. Za bralce, ki se znajo ustaviti in počakati.«