Ključna beseda: spomin

»To je danes naša bitka, ki ji velja nameniti naše moči. Tudi zato da, kot pravi slovenska himna, ne vrag, le sosed bo mejak.«

»Zagotovo tako množičnega romanja, kot je bilo v letih pred lanskim, ne bo.«

»Če bomo pazili nase, bi naše prednike verjetno najbolj razveselili, ne pa da na vso silo rinemo na grobove.«

»Če bomo še naprej ravnali tako kot do zdaj, jim bomo pustili samo še večji kup odpadkov.«

»Naši predniki si po njegovem mnenju zagotovo ne bi želeli kupa plastike, ki ostane za nami.«

»Poleg tega nas poziva k temu, da naredimo vse, kar je v naših močeh, da se kaj tako krutega nikoli več ne ponovi.«

»Italija je pri tem delovanju naša dolgoletna in ključna operativna partnerica, logistična podpora italijanskih oboroženih sil pa je za Slovensko vojsko izrednega pomena.«

»Z ustanovitvijo te osrednje točke želimo učinkovito ohranjati spomin na zgodovinska dejstva vojnih dogodkov, pomagati k razumevanju lekcije zgodovine in nadgraditi pretekle vojne dogodke z vrednotami spoštovanja, sodelovanja ter prijateljstva.«

»Vedeti, imeti mnenje in imeti svoje mnenje, so ključne vrednote, ki jih je živel Jurij Gustinčič.«

»Povedal je v obliki, ki so jo razumeli tisti, ki so poznali materijo.«

»Jurij je želel napisati kolumno o arhivih, o čemer smo se pogovarjali.«

»Igraje je tudi opisal sveti gral novinarstva. Rekel je, da mora novinar pisati z distanco, nikdar zagovarjati tistega, o čemer piše, nato pa cinično ugotovil, da še nikomur ni to popolnoma uspelo.«

»ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati, kako pomembna je ta kritična ali pa razmišljujoča funkcija novinarstva, ki ne predstavlja samo tega, kar neki politik pove na tiskovni konferenci.«

»Če bodo prestrašeni ali utišani in če ne bodo razmišljali o tem, kar počnejo, potem seveda tudi ta družba ne bo prišla nikamor oziroma v tej družbi kmalu ne bomo več smeli razmišljati.«

»Moj oče je vsak dan pojedel sedem ali osem jabolk in imel je neverjeten spomin.«

»Scenarij sem začel pisati v času, ko sem skušal preboleti njegovo smrt. Skušal sem pozabiti, vendar nisem mogel.«

»Sadeži pozabe so alegorična komična drama, ki skuša raziskati, kako deluje spomin in kako to učinkuje na nas...«

»So se naši možgani zaradi tehnološkega napredka morda ‘polenili’ in si zato zapomnimo vse manj dogodkov, vse manj čustev?«

»Hrvaška je po razpadu Jugoslavije 'že 30 let družba v tranziciji, ki jo prav tako kot tisto po drugi svetovni vojni zaznamujeta negacija družbenih vrednot prejšnjega obdobja in zgodovinski revizionizem. Takšni prelomi v kontinuiteti na vseh ravneh družbe so kastrirala tudi številne pozitivne dosežke in dogodke prejšnjih časov, na mestu katerih je danes ostala velika praznina,' je pojasnila kustosinja.«

»Tako lahko osvojimo nove prostore in uredimo svoje mesto, da postane resnično moderno evropsko mesto.«

»Njun duh bo vselej prisoten. Mislim, da si ju bomo zapomnili za zmeraj, saj sta vtkana v naše odraščanje in naše življenje.«

»Iščejo ustrezne načine, da se odkupijo 'velikanom, ki jim mesto dolguje in ki so to mesto s svojo umetnostjo razširili po Evropi in svetu, Dragan Nikolić in Milena Dravić pa sta to počela v celotni karieri'.«

»To je kažipot za nekatera druga območja v mestu, ker obstajajo še druga imena iz naše kulture, ki si v Beogradu zaslužijo tako znamenitost.«

»V spomin nanj nas bodo nagovarjale njegove umetnine, ki so že desetletja na ogledu po vsej Evropi.«

»Od tod silna čustva, temperamentne in razgibane podobe, od tod močne, odprte barve, od tod svetloba in napetost, od tod poudarjena erotika, a tudi kontemplacija. Kontrasti so nekaj samosvojega in povsem normalnega za Palčičeve slike, na katerih največkrat lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostoru išče svoj pravi jaz.«

»Veliki umetnik in angažiran Slovenec pušča za sabo veliko praznino.«

»Vem, da sem jokala. Ata so tudi tepli in potem sem rekla, da so svinje. Zaradi tega sem bila največja grešnica.«

»Ni bilo vode, ni bilo nič, revščina, ležali smo kar na zemlji. Nekatere stavbe so bile požgane, nekatere porušene.«

»Te gospe so se med sabo bolj zabavale, ne da bi se spominjale, kako je bilo grozno, one so se bolj norca delale iz teh primitivcev, ki so jih tam maltretirali. Pa seveda komunizma niso marale.«

»Matjaž Špat, radi vas imamo, hvala vam za vse.«