Ključna beseda: spomin

»Vsekakor drži. Predpostavki bi še nekaj dodal. Po eni strani ne znamo oprostiti, po drugi strani pa nam tudi spomin ne pomaga.«

»Spomin na taborišča ustvarja nova taborišča.«

»Jezik nam daje nekaj, česar v drugem jeziku ni. Daje nam vzdušje, zvok, podobe.«

»Bila je lahko strašno žalostna, ampak nesentimentalna. Bila je strašno erotična, s svojim glasom je sploh znala pričarati čuda.«

»Popolnoma sem se zaljubila in to še zmeraj traja.«

»Popolnoma me je prevzela in me še vedno.«

»Tisti dan sem imela neko snemanje. Ko so mi povedali za njeno smrt, mi je bilo, kot da bi me en košček odrezali.«

»Nikoli nisem vedela, da hišo lahko olupiš kot pomarančo. Da hiša diha, prebavlja in izloča. Zdaj to vem. Ko sem te olupila, si postala najbolj kruta. S tapetami sem odstranila še zadnjo plast vljudnosti. Na golih stenah je ostalo samo krvavo, utripajoče meso. Kot bi ti slekla kožo in razgalila vse tvoje slabosti. Vem, da tega nisi hotela. Pa sem vseeno vztrajala. Seveda mi nisi prizanesla. Razkazala si mi ves svoj diapazon razočaranja. Sama si rinila v to, sem pomislila, zdaj pa plavaj. In sem se vrgla v besneče valove obupa in jeze. Nekako mi je uspelo uiti na Johnove stopnice. Spet me je rešil. Čepela sem na stopnicah in mimogrede pobožala okensko polico. Besna mi je zadrla trsko v dlan. Zamenjala te bom za kamnito, sem pomislila in se takoj počutila bolje.«

»Biblija, tu je, vse Svetu pismu …«

»V poznem poletju - Pogreb«

»Zelo nazoren prikaz ne le minljivosti, temveč procesa, brezprizivne mehanike minevanja.«

»Kaj od vsega, česar se spominja, je res in kaj le plod njene domišljije?«

»Ob 10. obletnici smrti vsestranskega književnika se ga spominjamo z odlomkom iz omenjene pripovedi.«

»Pesniško izročilo Ceneta Vipotnika.«

»Nisem si želel, da bi Karlov konec postal obsedenost mojega življenja in me s tem prisilil v životarjenje.«

»Pretresen sem spoznal, da je še huje: s premlevanjem Karlovega konca je njegova smrt postajala prisotna, na ta način sem jo v sedanjosti oživljal, česar nikoli nisem hotel.«

»Začutil sem neke vrste omotico, vrtoglavost zanke, v katero je ujeto človekovo zavedanje: s spominjanjem samo ojačamo moč sedanjosti.«

»Vse, kar je minulo, postane megafon zdajšnjosti – vrtinči se v neskončnem nizu ponovitev in odmevov.«

»Nagovor bo imel poslanec Svobode Lenart Žavbi.«

»Položila bom venec.«

»Zbrane bo nagovoril podžupan Samo Peter Medved.«

»Položili bomo venec na grobišče padlim v prvi svetovni vojni.«

»Danes živimo v miru in svobodi demokratičnega sveta. Z orožjem in modrostjo smo si izborili svojo neodvisno in suvereno državo, danes skupaj z evropskimi narodi soustvarjamo svetovni mir. In ko se prav vsako leto srečamo na tem za nas svetem kraju, se molče spomnimo vseh vas, ki ste bili takrat z nami. Vedno se vas bomo spominjali, iz vaših junaštev črpamo moč za hude preizkušnje, o vas pripovedujemo našim otrokom in vnukom.«

»Širiti Evropsko unijo s slovansko dušo, saj Ukrajina in Rusija ne bi imeli razloga za vojno, če bi bili obe v Evropski uniji. Potem ni nobenega vzroka za vojno in za delitev po orožju, ampak preprosto da skupaj živimo, da spoštujemo vse različnosti.«

»Danes živimo v miru in svobodi demokratičnega sveta. Z orožjem in modrostjo smo si izborili svojo neodvisno in suvereno državo, danes skupaj z evropskimi narodi soustvarjamo svetovni mir.«

»Vedno se vas bomo spominjali, iz vaših junaštev črpamo moč za hude preizkušnje, o vas pripovedujemo našim otrokom in vnukom.«

»Prepričan sem, da je treba Evropsko unijo širiti s slovansko dušo.«

»Potem ni nobenega vzroka za vojno in za delitev po orožju, ampak preprosto da skupaj živimo, da spoštujemo vse različnosti.«

»Kraji, kot je Rižarna, opozarjajo, da mir, demokracija in sožitje niso samoumevni. Danes smo znova priča nasilju, ki kaže, kako krhek je mir in kako pomembno je, da ostanemo pozorni na nauk zgodovine.«

»A danes živimo ponovno v času vojn. Imamo vojno v Evropi, v Ukrajini. In dogaja se genocid v Gazi.«