»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin nerazložljivo mističen in pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren.«
»Včasih je dovolj en sam pogled, ki v razprti goloti odkrije daritev stvarstva in je hkrati zanosni minuciózni spev bivanju, izpet z najtanjšim sijem, imaginarnim snom, ki gnezdi v prikritem pogledu.«
»Kaj je svetloba? Je valovanje ali curek delcev? Dva tisoč let so se učenjaki vrteli okrog tega vprašanja, preden so prišli do odgovora, ki je nenavaden, svetloba je namreč lahko ali valovanje ali curek delcev, odvisno od tega, na kakšen način jo opazujemo.«
»To pa je nekaj, kar naši možgani kar težko razumejo in je imelo zelo dolgoročne posledice za razvoj znanosti in tehnike. Tudi kvantna fizika, ki je danes temelj vse elektronike, je posledica razumevanja lastnosti svetlobe.«
»Umetnost je od nekdaj nastavljala zrcalo zunanjemu svetu in tudi na pričujoči festivalski ediciji lahko srečamo vrsto projektov, ki tako ali drugače reflektirajo aktualni trenutek ter raziskujejo njegove politične ali socialne implikacije, po drugi strani pa se podajajo v izrazito subjektivno zastavljene komentarje osebne oziroma družbene stvarnosti.«
»Raziskovanje je lahko dolgotrajen proces, zato se čustva pričakovanj nabirajo počasi, udarijo pa takrat, ko slutiš, da bo tokrat res uspelo. Vse je pripravljeno, pomenljivo se spogledaš s kolegom, poženeš eksperiment, prikaže se signal, v njem tisto, ker že leta iščeš, in rečeš, to bo to.«
»A vseeno se v tako močnih električnih poljih molekule malo raztegnejo, hkrati pa se prerazporedijo tudi naboji. V našem primeru so se vodne molekule razporedile tako, da so se malenkost skrčile proti osi laserskega žarka.«
»Podobe so prežete s svojevrstnim mirom in tišino, kar priča, da so odsev avtoričinih občutij, vtisov, razpoloženj, njenega navdušenja nad lepoto sveta – tudi kadar gre za nepoetične podobe kontejnerjev ali lesenih palet.«
»Atmosfere trenutka pa ne gradi samo z učinki svetlobe in senc, ampak tudi s kontrasti med mehkobo senčnih obrisov in vertikalnimi grafizmi, za katerimi se polagoma odpira pogled v nedoločljiv prostor.«
»Vendar dela nikakor niso enopomenska, prav nasprotno: nedefiniranost minljivih svetlobnih oblik omogoča tudi nam, gledalcem, da v njih prepoznavamo asociativne podobe, ki vzdramijo naše misli.«
»Projekt zaznamuje prečenje meja med vidnim in nevidnim, materialnim in duhovnim, ne nazadnje pa tudi med različnimi epizodami iz zgodovine umetnosti. Sam motiv stiska rok lahko v tem kontekstu razumemo tudi kot dejanje harmonije, pomenljivo gesto, ki združuje nebo in zemljo.«
»S temo festivala se podajamo v raziskovanje in osmišljanje različnih vidikov in konceptov meja, naj si bodo te razumljene kot fizične, optične, družbene, psihološke ali povsem duhovne kategorije, ki razdvajajo, a hkrati tudi zbližujejo in povezujejo.«