Ključna beseda: trpljenje

»Najprej poudarjam, da govorim v svojem imenu, da nisem predstavnik ne države Izrael ne judovske skupnosti v Sloveniji.«

»Mislim, da je prva prioriteta Izraela varnost njegovih državljanov; pogledi na to, kaj pomeni varnost, pa – verjemite – v Evropi niso povsem isti kot na Bližnjem vzhodu.«

»Zato je tako pomembno, da se predvsem vojaki sprašujejo ne le, ali je vse to smiselno, ampak tudi, ali je to kršenje vseh mogočih pravil.«

»Nedavna vest o protestih Palestincev v Gazi proti Hamasu kaže na to, da so na dolgi, težki poti, ki pa bo morda na koncu pripeljala do rešitve, sprejemljive za obe strani.«

»Nikakršen prejšnji zločin ne opravičuje oziroma ne more biti alibi za zdajšnjega.«

»Bojim se, da je to, kar bi želel on, nekaj, kar zanika vse mogoče demokratične, človeške in druge standarde.«

»Cerkev mora delovati človekoljubno in biti blizu tistim, ki trpijo.«

»Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin.«

»Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi.«

»Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala.«

»Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja.«

»Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod.«

»Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma.«

»V soboto sem poklical policijo, da bi prijavil krajo prašičkov, zaradi katere sem bil prisiljen zapreti razstavo. Zelo sem bil razočaran, ko mi je Caspar v torek povedal, da je bil vpleten v krajo.«

»Ampak potem sem o vsej stvari nekaj ur razmišljal in ugotovil, da bodo prašički na ta način vsaj imeli srečno življenje.«

»Ko je torej v stik z mano stopil aktivist s prošnjo, naj pomagam osvoboditi živali, sem jih v soboto spustil v galerijo.«

»Samo zato, ker se to vsakodnevno dogaja več tisoč živalim v industriji, to še ne pomeni, da je prav, da ti trije prašički, ta individualna živa bitja, stradajo do smrti. To je nezakonito in mučenje živali.«

»Mislim, da ljudje ne dojamejo, da gre pri moji umetnosti za pravice živali.«

»da ni uspela v ničemer«

»Občutljiva tkanina monodrame Tamare Doneva Misterij žene prepleta niti Zofkinega trpljenja v pretresljivo zgodbo, zaradi katere razumem, česar dekle nisem zmogla.«

»Morda je ljubiti učiti se/hoje po tem svetu. Učiti se zrenja.«

»Pismo je polno materinske ljubezni ob izgubi najdražjega otroka ter boleče obžalovanje zaradi številnih napak v razumevanju med materjo in hčerko.«

»Moje trpljenje / je zame koristno. // Daje mi pravico pisati / o trpljenju drugih.«

»Sama sem, močna sem.«

»Živela sem pogumno in polno in zdaj sem mirna.«

»Bil je vojni čas, kamorkoli si odšel, povsod so te evidentirali. Težko je bilo, še posebej za tako mlado dekle, kot sem bila.«

»Izdali so me domobranci.«

»Še danes čutim te roke, ki so bile toliko v vodi. Ostala je kronična bolečina.«

»Najraje bi pozabila vse, kar je bilo, vso prisilo. A pozabiti se ne da. Nekako skriješ, zakriješ tisto, kar je bilo slabo.«

»Ne, ne da se pozabiti.«