»Za citre sem si vzel veliko časa. Največkrat po dve ali tri ure na dan. Sicer mi je prve strune kupila mama od nekega Juda v Ljubljani. Bile so koncertne, 38-strunske. Kasneje pa mi jih je s svojo veščo roko izdeloval tudi izdelovalec citer, mojster Vinko Novak.«
»Ars fest je festival kulture in umetnosti, povezovanja ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja s profesionalnim, je festival čezmejnih vezi in zagona novih sodelovanj, je festival, ki širi obzorja tako sodelujočih kot publike.«
»Ars fest je dokaz, da se še da ustvarjati umetniške vsebine v našem okolju, čeprav to ni vedno opaženo tako, kot bi si želeli. Zato je včasih treba najprej odstreti ovire na poti, da korak steče in se pogled usmeri naprej. Želja po dajanju postane enostavno prevelika, da bi potrebovali trepljanje po ramenih. Vsakdo, ki se postavi na oder, je solist, vsaka črta je mojstrovina in nepogrešljiv del našega skupnega popotovanja.«
»Preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti v umetniškem procesu. V tej praksi, in tudi pri umetniškem delu Delo je treba poiskati, se ozadje, okvir, podstavek umetniškega dela z minimalno gesto preobrne v delo samo. To se zgodi natanko tako, da izpostavi njegovo odsotnost, njegovo očitno neidentičnost (z idejo, predstavo, konvencijo o tem, kaj in kje je umetniško delo v galerijskem prostoru). S to gesto se umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca.«
»Eden od utemeljiteljev medijske arheologije bo s pogledom v zgodovino pokazal na aktualnost analognega računalništva, o pristnosti in trajnosti tega medija pa se bo nato pogovarjal še z avtorjem filma.«
»Jezi me, da se ravno takrat, ko se ob pripravi razstavnega projekta dovolj poglobim v določeno temo, dosežem točko, ko bi se lahko nekaj naprej razvilo in s tem nekaj naredilo, projekt konča in me čaka nova stvar. Ravno ko dosežeš globino, moraš naprej.«
»polnoletnost Svetlobne gverile ob dosedanjih uspehih zdi tudi dobra priložnost za vnovično opozarjanje na pereče razmere, v katere je potisnjena neodvisna kulturna produkcija«
»pomenljivim narativnim in hkrati neko latentno ekspresijo prežetim umikom v svet, ki je daleč izven resničnosti, torej ni aristotelska imitacija narave, a se zmore, če ga umetnik zna povezati, se torej navezati nanj, da dobi nov, lahko tudi paradoksalni predznak, razsežnost, ki bo, kot si jo zamišlja naš slikar, dosegla raven samozadostnosti, seveda pa nikoli dokončnosti, kot je platonska definicija predstavitve sveta idej«
»zahteva samega umetnika, zastavljenega njemu samemu, ante ali post festum zgodbe na platnu – ki ga oživlja, lahko tudi preoblikuje v drugačno usmerjeno pozicijo in ki jo v tej fazi postavlja v branje gledalcu, opazovalcu in hkrati odjemalcu, če tako definira občinstvo samega sebe«
»Razstavljeni artefakti se med permanentno preobrazbo odvijajo od konceptualnih oblačkov ideološke nevihte z obratnosorazmerno silo in lebdijo v pomenskem vakuumu z absolutno lahkoto. Drget in lesket njihove brezkončne transfiguracije otežuje zamejitve, odtujitve, posplošitve in usmeritve. So, da strategij ni in da nam taktike vzbudijo stud. Lepota je edini kriterij«
»Vsakodnevno se srečujemo s prekarnimi delovnimi razmerami v svetu umetnosti in širše, občutkom nezmožnosti izhoda iz sistema, ki od nas zahteva vedno več, ter vse bolj s idejo nedela in klica k počitku, ki predstavlja nekakšen upor proti trenutnim razmeram.«
»Zdi se mi, da je ravno majhnost Ljubljane njena prednost, saj je mesto obvladljivo, majhno, pešcem naklonjeno mesto, ki vseeno ponuja presenetljivo veliko dnevno izbiro umetniških dogodkov in v katerem lahko vsakdo najde nekaj po svojem okusu.«
»Muzej brez muzealcev, ki udejanjajo najžlahtnejše muzejsko poslanstvo s srcem, samo stavba z zbirkami in hiša z nezadovoljnimi obiskovalci v deželi brez identitete in kolektivnega spomina.«
