Ključna beseda: umetnost

»V Dachauu sem našel svojo resnico.«

»Groza obstaja v človeku, in ne v družbi, ki jo vodi en nor človek.«

»Ni izključeno, da so me svetovni dogodki v zadnjih letih pripeljali do mučnega stanja, ki me je spomnilo na dneve, preživete v taborišču.«

»Pravim pokrajina, da bi tako izrazil nekaj groznega. Ko rečem pokrajina, pomislim na trupla, na krajine trupel.«

»Stvari nikdar nisem hotel 'ilustrirati'. Moje risbe niso ilustracije, temveč nekaj globljega.«

»Mislim, da sem v enih in drugih slikah dosegel nekaj večnega, kar je vedno obstajalo: trupla, kamenje, puščava, tisto, kar je pod kožo, pod zemljo.«

»Zaradi spopadanja s pandemijo, ki trenutno obremenjuje večino držav, bodo oblasti v Hongkongu še s tršo roko zatirale proteste in z večjo vnemo preganjale vodilne aktiviste gibanja. Zdaj vidijo priložnost, da vse to naredijo po tihem.«

»Zelo rad zapeljuje mlajše študentke.«

»Zaradi nedejavnosti diplomacij in pomanjkanja interesa obeh držav muzej do danes še vedno ni dobil vrnjene ene najdragocenejših likovnih del na slovenskem ozemlju.«

»Vsebina plošče je edinstven zgodovinski detajl o 'radodarni in pravični', predvsem pa zelo vplivni diplomaciji Benetk v Istri v času največje ekspanzije 'gospodarice morja'.«

»Gre za grobo zgodovinsko in strokovno neokusnost.«

»Benedettova umetnost je živela v senci očetove dediščine risb in modelov, predvsem pa v odsotnosti pravljične in realistično-epske pripovedi.«

»Ponovno ovrednotenje 'poznega' Carpaccia je odkrilo nekatere vidike slikarstva, ki gredo v sam vrh beneške renesančne umetnosti.«

»V poznem obdobju svojega življenja je ustvaril za istrske naročnike številne umetnine in prispeval v našo nacionalno renesančno zakladnico nekaj najsvetlejših draguljev.«

»S svojim telesom orisuje prostor kulturnih institucij, se spravlja v nekonvencionalne položaje, za video pa uporablja posnetke nadzornih kamer in dobi poglede, ki so navadno dostopni le 'nadzorovalcu'.«

»S svojimi videi, grafičnim oblikovanjem in fotografijo deluje tudi na področju gledališča in klubske scene v Ljubljani.«

»Rad imam vulgarnost. Slab okus me zelo privlači – precej bolj vznemirljiv je kot domnevno 'dober' okus, ki ni drugega kot standardiziran pogled na svet.«

»V prtljažniku vedno prevažam verige in ključavnice – ne zase, ampak za fotografije. In mimogrede, vozlov nikoli ne zategnem do konca.«

»njegovo poslednjo fotografijo«

»Dragi Ivan, še nikoli nas za tvoj rojstni dan na tem mestu ni bilo tako malo. Smo sredi epidemije. Smo na pragu novega življenja in drugačnega sveta.«

»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«

»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«

»Tudi kot najstniki Cankarju ne moremo čisto ubežati; radi smo svobodni, in kar je predpisano, nam ni zelo pri srcu. Ko pa odrastemo, si Cankarja, če le hočemo, končno lahko privoščimo samo zato, da bi uživali.«

»Sedanje razmere so idealne, če hočeš biti diktator.«

»Kapitalizem ne more imeti človeške podobe, vsaj dokler ne bomo postavili v središče človeka, ne pa ekonomije.«

»Ne samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji, ZDA, ljudje že protestirajo.«

»Vojna je. Vem, a jutri bo mir, le kakšen človek bo iz njega?«

»Hvala za vse, kar počnete. Upam, da vam bo podoba malce popestrila prostor, četudi je črno-bela.«

»Naša bolnišnica je utrpela neposredno zgubo toliko ljubljenih in spoštovanih članov osebja in prijateljev ... Da je torej Banksy pri nas prepoznal prispevek vseh na NHS-u v teh še neprecedenčnih časih, je izjemna čast.«

»V trenutku premora, ko bodo imeli priložnost, da opazujejo in cenijo to umetniško delo.«