Ključna beseda: upor

»Nanos tako postaja sveta gora primorskega uporništva in prav je da dobi status primorskega spomenika.«

»Še vedno se ne strinjamo z maskami, še vedno smo proti temu, a ker smo res majhna skupina, bomo sami težko kaj dosegli.«

»Zato, ker nam je ministrstvo onemogočilo šolanje na daljavo, najprej bi dijaki morali biti na daljavo, potem pa so rekli, da srednja šola ni obvezna, če nam kaj ni všeč, se lahko izpišemo.«

»Imeli so pouk na daljavo, potem pa smo prej, kot je bilo načrtovano po šolskem koledarju, zanje organizirali praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih.«

»Zato, ker si želimo zaključiti ta letnik in pa naše šolanje. Vrnili smo se po predlogu našega odvetnika, ker zadeve na sodišču trajajo in bi lahko izgubili celotno šolsko leto.«

»Kadar je bilo posebno nevarno, sem strpala Kričača iz aktovke v torbo v mreže med krompir, čebulo ali drugo zelenjavo, tako da res nisem vzbujala pozornosti.«

»Želeli smo, da bi ta oddajnik kričal v svet prave novice, obveščal svet o uporu v Sloveniji.«

»Po himni sem vedno rekel: Slovenci, poslušajte! Govori OF! In to sem ponovil vsaj še dvakrat.«

»Kričač je imel izrazito propagandno vlogo in Italijani so sprva celo mislili, da prihajajo oddaje iz Rusije, saj niso mogli verjeti, da bi lahko bila v Ljubljani odporniška radijska postaja.«

»Ohranjena besedila oddaj, pričevanja sodelavcev in poslušalcev pa še vedno pripovedujejo o radiu, ki je bil pred osemdesetimi leti glasnik slovenskega upora proti fašizmu.«

»Ta kraj priča, da je za tisto, kar resnično ljubimo, vredno dati tudi največ, kar imamo, svoje življenje.«

»Ta kraj nas uči odpuščanja in sprave, pa tudi medsebojnega sprejemanja in spoštovanja.«

»Ta kraj nas uči, da se kaj takega ne sme v imenu nobene ideologije nikoli več ponoviti.«

»Njegova sporočilnost je tako močna, da bi moral postati spomenik evropskega pomena.«

»Nikoli, pod nikakršnimi pogoji ne bi priklonil talibanskim teroristom.«

»Ahmada Šaha Masuda je označil za legendo in vzornika.«

»Pripravljen sem slediti stopinjam svojega očeta in se z mudžahidskimi borci spet spopasti s talibani.«

»Glede na to, da gre za navodilo delodajalca zaposlenemu v povezavi z delodajalčevo obveznostjo zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu oz. nalaganje obveznosti zaposlenemu v okviru delovnega časa zaposlenega ni argumenta, da bi delodajalec strošek testiranja upravičeno naložil v plačilo delavcu.«

»Še danes pravzaprav ne vemo, kako izpolnjevati ta pogoj, kako ga uveljaviti, kako ga udejanjiti. Skratka, gostinci so ogorčeni, za gostince je to kaplja čez rob.«

»Vsem ni jasno, kako ta pogoj preverjanja PCT-ja sploh izvajati, aplikacija še ne deluje. Pogoji pa so takšni, da gostinske lokale spreminjajo v ustanove, ki izvajajo represijo nad svojimi gosti, čeprav smo videli, da se bodo gostje na izkazovanje pogoja PCT zelo hitro privadili.«

»Skupaj poiščimo rešitve, da nezadovoljstva, kot smo mu bili priča v preteklih dneh in danes, ko so gostinci pozivali, naj ostro ukrepamo, naj se gremo neke vrste protest ali upor ali kakor koli že, vsekakor si tega nihče ne želi.«

»Za to delo smo se odločili zato, ker odpira tri teme, ki so v tem času izjemno pomembne, da se jih izpostavi. Prva je ljubezen, ljubezen kot gonilna, a tudi destruktivna sila, druga je avtoritativnost, predvsem avtoritativnost staršev do svojih otrok, tretja tema pa je upor, upor mladih, upor proti sistemu.«

»V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete.«

»Želela sem si umestiti predstavo v metaforičen prostor, da pride do izraza Jurčičeva univerzalnost. Pri njem me pretresa prav to, da se v 140 letih ni pravzaprav nič spremenilo. Še vedno imamo avtoriteto staršev, še vedno se mladi upirajo znotraj nekega sistema, še vedno se borimo za ljubezen, še vedno so pomembni status, denar in mreža.«

»Napravite mi to deželo spet nemško.«

»Leta 1941 je šlo za to, da Slovenci izginemo. To je bilo popolnoma jasno v načrtu hitlerjancev. Zato smo se uprli in odpor je to preprečil.«

»Iz gesel osvobodilnega boja je bilo jasno, da organizacija glavno grožnjo vidi v fašizmu in nacizmu.«

»Nove jugoslovanske oblasti do njih niso imele milosti.«

»Vsi smo bili brez jasnega pogleda v prihodnost in tavali smo po Hitlerjevem raju kot izgubljene ovce, dokler nam niso priskočili na pomoč jugoslovanski komunisti.«

»Za Slovence na Koroškem ni več prostor. Kdor pa se ne šteje za Slovenca, ne sme več nikjer uporabljati slovenskega jezika.«