»Zato, ker nam je ministrstvo onemogočilo šolanje na daljavo, najprej bi dijaki morali biti na daljavo, potem pa so rekli, da srednja šola ni obvezna, če nam kaj ni všeč, se lahko izpišemo.«
»Imeli so pouk na daljavo, potem pa smo prej, kot je bilo načrtovano po šolskem koledarju, zanje organizirali praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih.«
»Zato, ker si želimo zaključiti ta letnik in pa naše šolanje. Vrnili smo se po predlogu našega odvetnika, ker zadeve na sodišču trajajo in bi lahko izgubili celotno šolsko leto.«
»Kričač je imel izrazito propagandno vlogo in Italijani so sprva celo mislili, da prihajajo oddaje iz Rusije, saj niso mogli verjeti, da bi lahko bila v Ljubljani odporniška radijska postaja.«
»Glede na to, da gre za navodilo delodajalca zaposlenemu v povezavi z delodajalčevo obveznostjo zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu oz. nalaganje obveznosti zaposlenemu v okviru delovnega časa zaposlenega ni argumenta, da bi delodajalec strošek testiranja upravičeno naložil v plačilo delavcu.«
»Še danes pravzaprav ne vemo, kako izpolnjevati ta pogoj, kako ga uveljaviti, kako ga udejanjiti. Skratka, gostinci so ogorčeni, za gostince je to kaplja čez rob.«
»Vsem ni jasno, kako ta pogoj preverjanja PCT-ja sploh izvajati, aplikacija še ne deluje. Pogoji pa so takšni, da gostinske lokale spreminjajo v ustanove, ki izvajajo represijo nad svojimi gosti, čeprav smo videli, da se bodo gostje na izkazovanje pogoja PCT zelo hitro privadili.«
»Skupaj poiščimo rešitve, da nezadovoljstva, kot smo mu bili priča v preteklih dneh in danes, ko so gostinci pozivali, naj ostro ukrepamo, naj se gremo neke vrste protest ali upor ali kakor koli že, vsekakor si tega nihče ne želi.«
»Za to delo smo se odločili zato, ker odpira tri teme, ki so v tem času izjemno pomembne, da se jih izpostavi. Prva je ljubezen, ljubezen kot gonilna, a tudi destruktivna sila, druga je avtoritativnost, predvsem avtoritativnost staršev do svojih otrok, tretja tema pa je upor, upor mladih, upor proti sistemu.«
»V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete.«
»Želela sem si umestiti predstavo v metaforičen prostor, da pride do izraza Jurčičeva univerzalnost. Pri njem me pretresa prav to, da se v 140 letih ni pravzaprav nič spremenilo. Še vedno imamo avtoriteto staršev, še vedno se mladi upirajo znotraj nekega sistema, še vedno se borimo za ljubezen, še vedno so pomembni status, denar in mreža.«