Ključna beseda: znanost

»Gre za približno dva kilograma kamnin, ki bodo analizirane v kitajskih laboratorijih, in potem – to so trdne obljube in to se spoštuje – tudi po drugih svetovnih laboratorijih. V osnovi nas zanima, kakšna je natanko kemijska sestava teh kamnin in kakšna je recimo izotopna sestava. Gre za zelo star material z začetkov Osončja. Tako starega materiala z Lune še nismo imeli. Če poberete kamen z Lune, je to do zdaj bil vulkanski kamen, tukaj pa morda dobimo kaj drugega. Upamo, da se bomo kaj naučili o zgodnjem Osončju.«

»Pri Kitajcih nikoli ne reci nikoli. Morda da. Je pa to zelo, zelo visoka stopnička, ko jo je treba preskočiti.«

»Absolutno. Če bi bili vi moja Zemlja, jaz pa Luna, potem stalno potujem tukaj po studiu in vas gledam z istim obrazom ...«

»Zemlja čuti Lunino plimo, ampak Luna še toliko bolj Zemljino. Ko je nastala, je bila ta plima na Luni tako močna, da je narava rekla, češ, ne bomo stalno gnetli stvari. Tako bomo naredili, da bo ta deformacija stalna.«

»Drži, to je osnovna stvar in pomeni še nekaj. Na Luni je zelo neprijazno. Dva tedna vam Sonce žge noč in dan, dobesedno, dva tedna imate pa noč. Temperature kamnin gredo do več kot 200 stopinj Celzija, pa navzdol do morda 150 stopinj Celzija pod ničlo.«

»Dober učitelj je tisti, ki zna reči, tega pa jaz ne vem«

»Institucija znanosti je postala vpeta v kapitalski krog produkcije in reprodukcije, doseganja kapitalskih zaslužkov.«

»To je bolj nevarno kot neposredni ponaredki, to jemlje substanco znanstvene poštenosti in časti.«

»Zaupanja ni več niti na isti instituciji.«

»Raje rečemo, da stvar ni zavrnjena, da je dobro prešla vse poskuse preverjanja. Več ko prenese hipoteza poskusov, trdnejša je in bolj zaupanja vredna.«

»Kadar resnica ni več vrednota, takrat se začne totalna korupcija, takrat tudi falsifikacija propade. Če resnica ni vrednota, potem zmota ni slabost. Postane samo nekaj, kar je treba prikriti, in ne nekaj, čemur bi se morali na vsak način izogniti.«

»Pri nas in v tujini je število člankov, objavljenih v revijah z visokim faktorjem vpliva, pogosto edino merilo za habilitacijska napredovanja, ohranitev delovnega mesta in pridobitev financiranja.«

»Po eni strani vsi, ki se v določeni znanstveni reviji ukvarjajo z vsebino članka, za svoje delo niso plačani, in to počnejo poleg redne službe.«

»Po navadi odkrijejo prevare, ki se nanašajo na kakšna zelo pomembna odkritja, ko skušajo torej drugi ponoviti eksperiment, in to nikomur ne uspe. Močna indikacija, da gre za ponarejanje rezultatov, je tudi, če so videti rezultati preveč idealno, če je napaka zelo majhna.«

»Ko raziskovalci dokončajo raziskavo, morajo o izsledkih obvestiti kolege in splošno javnost, kar storijo z znanstvenim člankom.«

»V znanosti je meriti kakovost dela precejšen izziv, a merila vendarle potrebujemo.«

»To ni mogoče, saj gre običajno za zelo specializirane in nišne poskuse, meritve in izračune. Recenzenti pogledajo, ali je eksperiment zastavljen primerno, ali je interpretacija rezultatov pravilna, ali so zaključki skladni z opažanji in siceršnjim znanjem.«

»Objavo je po vseh recenzentskih krogih podpiral le eden od treh recenzentov, a je revija Nature kljub temu članek objavila.«

»Direktorica Arisa zahteva, da prijaviteljice oziroma prijavitelji projektov, čeprav so bili dlje časa upravičeno odsotni, izpolnijo kriterije za vodje projektov glede citiranosti in minimalno oceno iz znanstvenih objav, ki upošteva kvaliteto objav, v enakem časovnem obdobju, kot če bi se v tem obdobju lahko strokovno udejstvovali. S tem se Aris postavlja nad zakon in dejansko diskriminira znanstvenice ter znanstvenike, ki se zaradi nosečnosti, materinstva, starševstva ali svojega zdravstvenega stanja določeno obdobje niso mogli strokovno udejstvovati.«

»V botaničnem vrtu gojimo 6000 rastlin približno 3500 različnih vrst. Najstarejša med njimi, ki je še vedno živa, je evropska palma (chamaerops humilis) iz leta 1585, ki jo imenujemo Goethejeva palma.«

»Sredi 17. stoletja ga je sestavil vodja vrtnarjev Botaničnega vrta Giovanni Macchion. Ta je zbiral in izsuševal rastline in z njimi sestavljal prave knjige o tukajšnjih rastlinah. Prodajal jih je po vsej Evropi.«

»Muzej povezuje čudovite in zelo bogate zbirke padovanske univerze, ki upovedujejo osem stoletij zgodovine znanosti v mestu ter se posvečajo razvoju vesolja in Zemlje, evoluciji življenja na Zemlji in nato človeka, posvečajo pa se zlasti odnosu med človekom in okoljem.«

»Ni mu šlo samo za arhitekturno povezanost, temveč tudi za umetniško, oblikovalsko in dekorativno enotnost.«

»Igra svetlobe in senc, ki jo luč svetilk ustvarja na freskah, dobro ponazarja to povezanost med umetniškim okrasjem in oblikovalskimi rešitvami.«

»Eden najznačilnejših primerov je delo Andreasa Vesaliusa De humani corporis fabrica iz leta 1543. Vesalius je deloval v Padovi sredi 16. stoletja. V tem delu lahko občudujemo plodove sodelovanja med umetniki in anatomi.«

»Na začetku smo se zelo zanašali na pomoč zunanjih sodelavcev, bili smo sicer novinarji, a smo uporabljali vprašanja, ki so nam jih svetovali, oziroma predlagali pri snovanju oddaj, zdaj pa smo se precej bolj osamosvojili. Imamo zdravo mero samozavesti, da se teme lotimo sami, vsi ustvarjalci se poglobimo v neko stvar, jo preverimo in napišemo. S tega vidika smo tudi odrasli v neke bolj specializirane novinarje. Glede tem smo pa malo bolj aktualni in sledimo novicam iz znanosti, nečemu, kar je aktualno, ima odmev tukaj in zdaj. Velik poudarek dajemo tudi na več reportažnega tona, da se gre na lice mesta, da se gre v laboratorij, z nekom na teren. S tem smo dali več novinarskih primesi, oddaja je bila na začetku bolj namenjena izobraževanju in informiranju, ki so ga predvsem vsebinsko podajali zunanji sodelavci, zdaj pa smo to preložili tudi na novinarje.«

»Pomembno in dobro se mi zdi, da se je obdržala pri življenju petnajst let in da ves čas širi obzorja in pridobiva tako strokovne kot novinarske sodelavce. Želim ji še dolgo, radovedno življenje, polno novih spoznanj.«

»Razlagala je, kaj se zgodi, če različna bitja padejo iz različnih višin, in kaj pri tem lahko pove fizika. Če človek pade na tla iz približno treh metrov, bo utrpel precejšnje posledice, če pa bi pa iz iste višine padel palček, ki je približno šestkrat manjši, praktično ne bi imel nobenih posledic, kar je res zanimivo!«

»Šlo je za petdelno serijo, ki je bila zelo široko zastavljena, naredila sva jo z Matjažem Gregoričem. Dotaknila sva se vse diverzitete na našem planetu, kakšne so številke živih bitij, njihova teža, kako (hitro) izumirajo vrste in podobno. Osebno so mi vedno dragi dobri gostje, ki so res pomembni na mednarodni ravni.«

»Pandemija nas je spet potegnila na različne okope, še vedno se nismo pobrali po tem precej napetem in preizkusnem času. Tako kot se ničemur v življenju ne da in sme popolnoma zaupati, enako velja tudi za znanost, ker je v njej vpletenega veliko denarja in interesov, tega se je treba zavedati.«