»Černigojev opus je zelo bogat, pri čemer je le del kanoniziran v zgodovini umetnosti na Slovenskem, velik del pa je nekako obstal na robu zanimanja umetnostne zgodovine.«
»Čutim globoko povezanost z njegovim iskanjem bistva. V svetu, ki ga preplavlja pripovedništvo in patos, Černigoj ni slikal čustev ali anekdot, temveč je iskal čisto formo, notranjo logiko in strukturo. Točno to me nagovarja v njegovem delu: njegova sistematična, skoraj arhitektonska natančnost in odsotnost vsakršne pripovedi.«
»In ker so ta dela danes večinoma neznana, predvsem pa, ker kljub njegovi visoki starosti odražajo veliko mero vitalizma, ljubezen do barvitosti, igrivost in neskončno ustvarjalnost, se ji je zdelo vredno, da jih razstavi.«
»Razstava predstavlja prav to dvoje – nekaj kanonskih konstruktivističnih del in umetnikova zadnja dela, ki pa prav tako korespondirajo z dogajanji svojega časa, a so ostala nekako na obrobju.«
»Miller je tudi postala ena redkih vojnih dopisnic, ki je dokumentirala ne le prispevek žensk in grozote na fronti, ampak tudi pretresljive prizore opustošenja in pomanjkanja po osvoboditvi po Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, Belgiji, Danski, Avstriji, Madžarski in Romuniji.«
»V mojih prvih igrah, na primer v Plešasti pevki, je čisto preprosto šlo za začudenje, ki sem ga občutil ob pogledu na naš svet in ljudi, ki govorijo, ne da bi kaj povedali, in katerih pogovorov nisem razumel.«
»Zaradi dejstva, da je bil človek mnogoterih osebnosti in da je odraščal v Južni Afriki, kjer je hodil v angleške šole, se je režiserju zdelo primerno, da bi bila predstava koprodukcija z igralci iz različnih držav in okolij ter da bi na odru govorili različne jezike.«