Omemba: Damjan Kozole

»Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil, da tega filma ne bo.«

»da moram narediti ta film tako zaradi Perota kot tudi zaradi samega sebe«

»Kar me je gnalo naprej in mi je dajalo občutek, da lahko nadaljujem, je bila Perotova odločitev, da je zadnja leta svojega življenja zelo jasno in odkrito govoril o težavah psihične narave«

»Namernega avtsajderja, seksualnega pustolovca, svobodomisleca, genija in drugo.«

»Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil, da tega filma ne bo.«

»Da se z njim poslovim od Perota. Med nastajanjem sem spoznaval, da to ni samo film o Perotu, ampak tudi film o meni in o nas in da ni odšel samo dober prijatelj, ampak da izginjata tudi družba in svet, v katera smo verjeli.«

»Ne vem, zakaj mi vedno znova dajejo vloge nasilnikov.«

»Vsakokrat se mi zdi, kot da nekaj delam prvič in se temu šele privajam. Poleg tega, da je izziv, je tudi ogromen stres.«

»Če svoje delo dobro opravim, je to največ, kar lahko naredim.«

»Lik policista Andreja je na neki način protagonistova protiutež. Zdi se mi lakoničen in stvaren, a obenem ni ciničen ali sovražen do našega junaka.«

»Morda stereotip, da se z igro ukvarjajo samo ekstrovertirani, odprti in nesramežljivi ljudje, sploh ne drži.«

»Damjan me je pred leti ustavil na Metelkovi, ko sem tam delal neko svojo predstavo in ravno lepil plakate. Rekel mi je, da pripravlja neki film, da me je videl v enem od akademijskih filmov, in me povabil na neko poskusno snemaje.«

»Vsi moji glavni liki od Slovenke naprej funkcionirajo na ta način, da prikrivajo, da niso odprte knjige – ne vemo, ali je tisto, kar govorijo, enako kot tisto, kar mislijo. Na splošno v filmih ljudje preveč govorijo resnico.«

»Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, po navadi le prikrivamo lastno ranljivost. In ravno zato gre, za odtujeni, ranjeni osebi, ki se morata v majhnem stanovanju v Šiški soočiti s svojo preteklostjo in sedanjostjo. Na kratko, to je film o sovraštvu in odpuščanju.«

»To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata.«

»To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata.«

»Karlovy Vary morda ne zvenijo tako mondeno kot Cannes, Berlin ali Benetke, vendar ima festival z novim vodstvom izjemno kakovosten program.«

»Večkrat se govori o dilemi, kaj je boljša odskočna deska za filme iz malih kinematografskih držav, uvrstitev v spremljevalni program enega od prej omenjenih velikanov, kar je realno maksimalen doseg filmov iz naše regije, ali na drugi strani uvrstitev v prestižni tekmovalni program v Karlovih Varih.«

»Selektorji iz Karlovih Varov so zaprosili za ogled nedokončane verzije filma in naslednji dan so poslali vabilo.«

»Najprej sploh nismo vedeli, kaj naj naredimo. Običajno se film konča, predstavi selektorjem in potem se začne dolgo in včasih mučno čakanje na primeren in odmeven festival.«

»Ali je bil Todd Solondz v moji otroški sobi pred desetimi leti? Je bral moje otroške dnevnike?«