Omemba: Erica Johnson Debeljak

»Ker je število stolov na muzejski ploščadi omejeno, na zelenici pa je dovolj prostora za vse obiskovalce, organizatorji pripročajo, da na projekcije s seboj prinesete zložljiv stol, blazino, odejo ali kakšen drug pripomoček za čim bolj udobno spremljanje programa.«

»Na projekcije s seboj prinesite zložljiv stol, blazino, odejo ali kakšen drug pripomoček za čim bolj udobno spremljanje programa.«

»Nešteto njih, seveda.«

»Popolna degradacija vsega, kar smo govorile kot političarke.«

»Se bojim, da še vedno ne, zato danes še vedno govorimo o kvotah žensk v politiki.«

»Vsi bi se morali zavedati, da bi bila vsaka država, vsaka družbena skupina neskončno nespametna, če bi zanemarila polovico svojega družbenega potenciala.«

»Znanstvene analize so pokazale, da je tam, kjer so v upravah in v vodstvu podjetij ženske, dobiček višji.«

»V Združenih narodih so naredili izračun, da če od danes ne naredimo čisto nič več, smo pa že veliko, bomo potrebovali 140 let, da bomo ženske popolnoma enakopravne.«

»Mogoče ne potrebujemo rožic in bonbonov, ampak enakopravnost.«

»Ko bo praznik za stare, bele moške, potem smo nekaj dosegli.«

»Morajo biti prisotni, kar koli že to pomeni.«

»Nemci prav želijo od nje še vsaj eno knjigo.«

»Dobivala sem tudi 1000 'mailov' na teden.«

»Vsi upamo, da bi se neka prepoznavnost ohranila.«

»Jaz sem tu za to, da bi v tujino plasirala čim več knjig.«

»Želela sem pokazati surovo bolečino in je ne zapakirati v nekaj literarnega, želela sem pokazati, kako noro močno boli.«

»Dosti ljudi mi je reklo – in morda je res – da Slovenec ali Slovenka ne bi mogla te knjige pisati tako odkrito.«

»Nekateri ljudje se mi niso upali približati. Imeli smo družinske prijatelje, s katerimi smo skupaj hodili na počitnice, pa se sploh niso odzvali. Nikoli več niso govorili z mano.«

»Kako to lahko narediš? Kakšen vzor si svojim otrokom? Človek umre, ti pa se ne želiš približati in nekaj povedati.«

»Ja, pomembno je, da se tej situaciji ne izogibaš.«

»Na začetku sem o tem pripovedovala, a sem ga želela seveda zaščititi, zato se ni pojavljal prav v vsakem pogovoru.«

»V tej potrošniški, pogodbeni družbi, kjer je telo temelj identitete, kjer je treba biti ne samo zdrav, ampak tudi učinkovit in po možnosti še lep, tukaj bolezen nima česa iskati.«

»Ko daš ven, ko si iskren, bodisi z besedo ali s knjigo, te to odreši velikih stisk, tesnob, ker tišina te poškoduje in te spremlja vse življenje.«

»Nekaj je narobe s tabo, ali si čudak ali te pa nihče noče.«

»Se mi zdi pomembno početi tisto, kar te veseli in tudi v najtemnejših časih najti tisto, kar je lepo.«

»Se spopada z nekaterimi strahovi, kot so samota, staranje, neljubljenost ali nezmožnost spoznavanja novih ljudi.«

»Na začetku sem bila zelo jezna zaradi govoric o Aleševi smrti, da je bil samomor, zdaj pa nisem več tako jezna.«

»Moj postavni mož izpred manj kot leta dni je v jutranjem hladu ležal udobno zvit v topli maternici spalne blazine.«

»Želela bi, da bi knjiga ljudi spodbudila tudi k večji empatiji.«

»Ker je med nastankom najstarejšega, Trubarjevega besedila in najnovejšo pripovedjo Arjana Pregla iz leta 2017 kar 459 let, je v tej knjigi reprezentativno zajet svojevrsten razvojni lok slovenskega pripovedništva, še bolj pa se zdi pomembna generacijska, pokrajinska, spolna ter žanrska pestrost najrazličnejših pisav.«