Omemba: Jernej Lorenci

»Predstava bo na ogled v glavni dvorani Gledališča Koper.«

»Zakaj imam konstantno slabo vest? Od kod v meni občutek, da se moram nenehno dokazovati, biti aktiven.«

»Kakšne posledice na človekovi psihi, duši in srcu pušča to, da je neprestano na preži, to težko garanje, in pa seveda kako to vpliva na njegovo zmožnost čustvovanja in empatije.«

»Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih.«

»Najbolj ostalo to delo, delo, delo.«

»Niste Slovenci, niti Nemci. Ste Štajerci, po krvi povezani z Nemci. Pri tej okupaciji gre za vrnitev tja, kamor je sodila stoletja.«

»Pohorje s svojimi globokimi gozdovi, s svojimi tihimi fratami, z vrhovi in globelmi, ki se raztekajo v širjavo...«

»Leta 1942 je bilo v Mariboru in Celju skupno ustreljenih skoraj 900 talcev...«

»Ni ničesar, kar je zame oziroma za nas povsem samoumevno in vsakdanje. Pa vendar sodimo. Sodimo ves čas. Čeprav nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod nam torej pravica, da sodimo? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušamo predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da nehamo soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčimo?«

»Ne bi izpostavljal posameznih vlog, prav tako ni naš namen soditi niti dajati kakršnih koli odgovorov, pač pa postavljati vprašanja. Naš namen je pošteno, spoštljivo in dostojanstveno povedati zgodbo o Pohorskem bataljonu.«

»Večji fokus na intimnem, osebnem, na notranjih svetovih.«

»To je politična zgodba, zapakirana kot pravljica.«

»Imeli smo primer, da so odšli učenci osnovne šole manjšega kraja na petdnevno ekskurzijo. Nekaj časa po njihovi vrnitvi se je izkazalo, da se je sedem učenk z ekskurzije vrnilo nosečih.«

»Zavezani kritičnemu pogledu in odločeni, da bomo navduševali še naprej, smo tudi za sezono 2023/2024 pripravili najboljše kombinacije odličnih predlog, vrhunskih režiserk in režiserjev pa seveda zasedbe naših izjemnih igralk in igralcev ter izbranih gostov.«

»V besedilo sem vpeljal zelo močen, vedno znova ponavljajoč se motiv harmonike ne kot zgolj inštrumenta, ampak kot načina preživetja z glasbo, kamor se človek zateče v najhujših trenutkih, v katerih gre za življenje in smrt.«

»Zgodba mojega deda je nekako ostala v družini kot neizgovorjena resnica ali na pol izgovorjena skrivnost. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s (Juretom) Torijem in njegovo glasbo.«

»Lorencijev princip ne uprizarja, ne dela teatra iz nečesa, ampak lupi grenko-sladko goloto reči in poskuša ustvarjati prostor za tisto, kar je že tam – v besedilu, kompozicijah, filmu. Z minimalnimi učinki dosega maksimalno, kar je nekako zelo blizu poetiki besedila in avtorski glasbi Jureta Torija.«

»Vrnili smo se v svoje otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, smo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj.«

»Skušali bomo natančno rekonstruirati točno določene pripovedi, točno določene večere, osebe-pripovedovalce, prostore, svetlobo, vonje, glasove, občutke.«

»Preplesti krožni čas pravljic in linearni čas življenja ter se trudili, da bodo naši mrtvi oživeli. Ker je pravljica izstop iz časa, je nad časom in je za vse čase.«

»To je zmes nečesa univerzalnega. Vsekakor se splača vztrajati do konca in si predstavo ogledati v celoti, saj so glede na izkušnje, ki smo jih dobili na prejšnjih predstavah, ljudje nad videnim navdušeni.«

»Intenzivnost in sporočilnost uprizoritve sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti.«

»Predstava izrazito temelji na občutkih, in to so občutki, ki jih tudi mi čutimo v teh novih časih.«

»Dovolite mi samo stavek. Bili smo skupaj. Hvala lepa.«

»Obe vlogi oblikuje koherentno in z osebno angažiranostjo do obeh likov, pri čemer izkaže izjemno pestrost registrov in stilov ter obenem potrdi svojo značilno igralsko prezenco.«

»Vlaškalićev lik Jeranka odseva tragičnost slehernika v neobčutljivem mehanizmu zgodovine in tako utelesi imaginarij celotne uprizoritve.«

»Z izrednim občutkom za jezik, s prevajalsko natančnostjo in z naklonjenostjo primorskemu dialektu mu je uspelo besedilo suvereno prestaviti v Vipavsko dolino ter uprizoritvi dodati mediteranskega duha, sočnosti in neposrednosti.«

»Požigi so zaradi vrhunskega dela vseh ustvarjalcev uprizoritve –, dragocena, temeljito zamišljena in odigrana predstava, ki v vsej polnosti elementov uprizarja kaos sveta.«

»Zakaj se delam, da sem odrasel in odgovoren ter pameten in da poznam odgovore, zakaj se pretvarjam, da me ni strah.«

»Zakaj takrat, ko me je strah in se počutim samega, mislim, da sem edini na svetu, ki to čuti. Zakaj me je sram teh občutkov, zakaj ne delim svojih strahov, zakaj si domišljam, da sem v tem edini in včasih tudi edinstven.«